2008-03-11, vtorek. Proti-slaviansk, rasistju Haagju tribunal nacxil tut utro sudit tri Horvatju generalis: Ante Gotovina, Ivan Cxermak i Mladen Markacx. Slaviansk sleditelils protestijut proti sudenie Slavianifs ot ne Slavianis ibo v takai sud Slavianis ne imajut spravedlivju sxans.
2008-03-11, vtorek. Grubju Domoju Produkt Sloveniaf visxil podcxas prosxlju rocx om trinades procent. Tot es novju rekordju uroven rastenief Slovenju ekonomiaf.
2008-03-11, vtorek. Cen neftuf v mezxunarodju birzas kolebajt okol 107 dolaris za bocxka. Vcxera cen neftuf dosagil novju rekordju uroven om 108,21 USD za bocxka. Analitnikis ocxekajut zxe skor cen neftuf bu perevisxit 110 USD za bocxka. Cen visxil usled ekonom-kriza v USA i usled mezxunarodju napruzxie pricxinilju ot USA-ju voisko-terorizm.
2008-03-11, vtorek. Tut utro uspehuo vzletil iz Kennedyvoi kozmosdrom vo Florida kozmos-sxatl Endeavour. Sxatl gor-nesijt pervju cxast Japonju kozmos-laboratoruf i Kanadju dva-rukaju robot. Tut rocx NASA tratil dla kozmosju poletis uzx sto-gigalion USD.
2008-03-11, vtorek. USA-ju okupacju voisko oglosil zxe vcxera bili smertilju 8 USA-ju voiakis usled dva razlicxju bombis. Soglosuo s ofisju statistia USA-ju ministrie obronaf, v Irak bili uzx smertilju pocxti cxtir-tisicx USA-ju voiakis.
2008-03-11, vtorek. Serial bombifs v Pakizemju vel-grod Lahor smertil tut utro prinaimensx dva-des cxlovekis vklucxuo neskolk polcnikis.
2008-03-10, ponedelek. Vo vcxeraju Espanju parlamentju izvolba vigral socialistju polit-parta veditju ot 47-rocxju Zapatero. Zapaterovoi socialistis vigrali 169 parlamentju sidkas proti opozicju popular-parta ktor polucxil 153 iz 350 sidkas Espanju parlamentuf. Niktor parta polucxil bolsxost ili kontrol parlamentuf.
2008-03-10, ponedelek. Neskolk USA-ju senatnikis nacxili voprosit Busxvoi guverie gde iscxezijut gaglionis USA-dolaris iz prodazx Irakju neftuf. Nezavisju sleditelis tozx voprosijut gde iscxezijut milionis bocxkas Irakju neftuf ktor es eksportitju bez platenie.
2008-03-09, nedelek. Tut utro startil v Espania parlamentju izvolba. Socialistju polit-parta veditju ot 47-rocxju Jose Zapatero proti 52-rocxju Mariano Rajoy, veditel popular-partaf.
2008-03-08, subotek. Serbju premier, gospic Voislav Kosxtunica, tut-den razpuskil Serbju parlament i guverie, otstupil i oglosil novju parlamentju izvolba usled ne-soglosie s Tadicxvoi polit-parta otnosuo otdelenie om Kosovo ot Serbia. Tadicxvoi podkupilju marionetnikis hotili prinat protizakonju razdelenie Serbiaf abi mozxili vstupit v rasistju proti-slaviansk i proti-Serbju Europsoiuz - ktor es dominiritju ot Nemcia, Francia i Britzem. Nikai slaviansk jazika es prinatju v Europsoiuz takak trud-jazika. Tolk Nemcio, Francio i Angloio es trud-jazikas Europsoiuzuf i Slavianis, takak ne-rovnju grodnikis Europsoiuzuf, es prinuditju ucxit i upotrebit tot ne-slaviansk jazikas.
2008-03-08, subotek. Soglosuo s ekspertnikis usled ekonom-kriza bu tut rocx v USA obezdomovilju okol dva-milion rodzinis. USA-ju ekonom-kriza bil pricxinilju usled nizitsju dom-cenis i odnakvremuo visxitsju hipotekju zaem-procentis ktor mnoguo rodzinis ne mozxili platit. No osnovju pricxin USA-ju ekonom-krizaf es voinas v Irak i v Afganzem takak Busxvoi ogromju voisko-bugxet.
2008-03-07, piatek. Vcxera v Izrael domovitsju mlodju Palestinian zustrelil prinaimensx 8 studentis v ekstremnikju Judaistju sxkol v zapadju Jerusalim ktor propagandijt nasilie proti Palestinianis i okupacia Zapadju Breguf. Posle tut teror-akt v celoju Gaza-oblast startil masaju slavnenie i ulca-festival. Gaza perezxivajt tut-vremuo humanizmju katastrof usled zablokenie, stoianju bombenie i nedostacx osnovju tovaruf vklucxuo eda i lekis.
2008-03-03, ponedelek. V Saudju supermarket muzx obezglovil piatnades mesacxju dete pred ocxis toi mama. Dete bil napaditelvoi plemenic i tragedia bil spuskilju usled rodzinju spor.
2008-03-03, ponedelek. Vcxera perekidal u Pakizemju breg blizuo vel-grod Karacxi turist-lodka smertits siem cxlenis odnakju rodzinuf. Podcxas katastrof na palub bili 26 pikniknikis i dva cxlenis ekipazxuf.
2008-03-03, ponedelek. Takak sleditelis ocxekali, ot zagrancju tainju sluzxbas financitju grupis, agentis i marionetnikis, kritikili vcxeraju prezidentju izvolba v Rosia i zavistili masaju podpor Rosianifs dla Dmitri Medvedev.
2008-03-03, ponedelek. Podcxas ofisju navestenie Irakuf, Mahmud Ahmagxinedad, Iranju prezident, proglosil zxe USA prinesil terorizm v Irakuf i zxe USA es pricxin terorizmuf v Irak. On tozx skazal zxe Vasxington ne razumijt zxe Irakju narod ne lubijt Amerik.
2008-03-03, ponedelek. Na Indonezju ostrov Sumatra tut utro vnov slucxil silaju zemtrasenie. Zemtrasenie bil silaf 6,5 gradusis Rihtersxkalaf.
2008-03-03, ponedelek. Uragan Emma ktor podcxas prosxlu tri den udaril Europ smertil bolsx cxem duzina cxlovekis i pocxti pricxinil avaria pasazxirju samoletuf. Letidlo tipuf Airbus A320 podcxas prizemenie na Miunhenju letisxtie posred levju krilo dotikil zem. Na palub samoletuf bili 131 pasazxiris i sxes cxlenis ekipazxuf. Nikto bil poranilju i razmer usxterbuf esxte ne es jasnju.
2008-03-03, ponedelek. Takak pocxti vse ocxekali vo vcxeraju Rosju prezidentju izvolba vigral Medvedev ktor polucxil okol 70 proc glosifs. Komunist Genadi Zuganov polucxil okol 18, Vladimir Zxirinovskij 9,4 i Andrei Bogdanov 1,3 proc glosifs.
2008-03-02, nedelek. Posledju iz dva-tisicx buntnikis otidili iz glavnju plosxad Jerevanuf posle Armenju prezident i parlament vcxera proglosili cxrez-obicxju status. Buntnikis protestili proti rezult nedavnju prezidentju izvolbaf. Ziavuo, Armenju guverie hotil predvratit proti-zakonju perevrot, takak pred neskolk rocxis slucxili v Gruzinia, Ukrainia i v neskolk inju krainis bilju Soviet-blokuf. Vo vse krainis Vsetuf, vrem neposreduo posle izvolba, es nai-priaznju ili nai-opasju dla sxtatju perevrotis. Usled buntis v Jerevan bili smertilju okol 10 i poranilju pocxti 20 cxlovekis.
2008-03-01, subotek. Izraelju voisko ktor tut den vtorgal v Gazaf ubil bolsx cxem 60 Palestinnikis, vklucxuo zxenis i detes. Podcxas prosxlju cxtir den Izraelju voisko smertil pocxti sto obitatelis om Gaza.
2008-03-01, subotek. Vcxera NASA odobril gor-puskenie kozmos-sxatluf Endeavour, ktor dolzxbi startit om 11-ju Marc. Endeavour bu gor-nesit Japonju eksperimentju laborator
2008-03-01, subotek. Serbju ministr zagrancief, gospic Vuk Jeremicx, poslal dopis genskekuf Sodinju Narodifs, gospic Ki-mun, v ktor protestijt proti tvorenie proti-zakonju takzvanju 'Mexzunanrodju Voditsju Grupuf dla Kosovo' vo Viedna.
2008-03-01, subotek. Prosxlju nocx okol 80 km juguo ot Guatemala-grod pere-polnju pasazxirju autobus padal v propastuf smertits prinaimensx 57 i poranits okol 40 pasazxiris. Podcxas avaria autobus nesil priblizuo sto pasazxiris sxto es bolsx cxem ofisuo pozvolitju obiem tot autobusuf.
2008-03-01, subotek. Tut utro nacxil v Rosia 'den tihostuf' pred zavtraju prezidentju izvolba. Soglosuo s opin-analizis gospic Medvedev imajt podpor ot 70 proc izvolitelifs.
2008-02-29, piatek. Pozxar pasazxirju poezduf u Bulgarju grod Cxerven-Brieg smertil 8 cxlovekis vklucxuo din dete. Poezd ehal iz Sofia v Kardamuf.
2008-02-29, piatek. Soglosuo s pozxar-gasitelis vcxeraju vzriv v proda-centr v Cxikagoju pred-grod bil pricxinilju ot utecx gazuf. Okol 8 cxlovekis bili poranilju.
2008-02-28, cxtirek. Malju v USA zudelalju samolet Cxileju polciaf, tipuf Cessna Centurion-210, avaril v gustuo obitatju Cxileju glavn-grod Santiago, smertits vse sxes cxlovekis na palub i piat cxlovekis na zem. Pravdapodobju pricxin avariaf bili tehnicxju problemis.
2008-02-27, sredek. Afganzemju povstanikis tut den bez-uspehuo napadili ministr vnutrief. Vcxera ubili dva Polakju voiakis.
2008-02-27, sredek. Pervju raz v historia cen neftuf na Nov-Jorkju birza perevisxil sto-dva dolaris za bocxka. Din iz pricxinis is nizju cen USA-ju dolaruf.
2008-02-27, sredek. Vo Francia zudelalju vrotlet tipuf 'Super-Puma' doltreskil v Atlant-okean okol sto kilometris ot Brazilju breg u neft-platform P-18. Pravdapodobuo piat trudnikis ktor bili na palub vrotletuf utratili zxizn. Vrotlet prinadlezxil om Brazilju neft-firma Petrobraz.
2008-02-25, ponedelek. Pervju pod-premier Rosiaf, gospic Dmitri Medvedev, tut den navestijt Serbia. Podcxas vstretie so Serbju premier Voislav Kosxtunica Medvedev proglosil zxe Rosia ne bu uznat razdelenie Serbiaf. Kosxtunica blagodaril om Medvedev za podpor Rosiaf. Medvedev podcxerkal zxe razdelenie Serbiaf protirecxjt mezxunarodju pravo, rezolucias Sodinju Narodifs i inju mezxunarodju dogvoris.
2008-02-24, nedelek. USA-ju posolnik v Madaria, gospica April Foley, proglosil zxe ocxekajt zxe Madaria bu uznat "..nezavisju Kosovo ktor es socxast novju razdelenie Europuf podla Gxorgx Busx ..". Foley nepramuo obecxal dla Madarju grup v USA-ju grod Cleveland zxe bu podporit tozx otdelenie Madar-gvoritsju oblastis ot Serbia. Busxvoi domino startil!
2008-02-24, nedelek. Soglosuo s dover-dostoinju informnikis USA pozvolil Turcia napadit Kurdis v severju Irak takak nagrad za Turcju uznanie om Kosovo. Turcia bil din iz pervju krainis ktor uznal Kosovo i neposreduo posle otdelenie om Kosovo tisicxis Turcju voiakis peresecxili Irakju granc i napadili severju, Kurdju oblast Irakuf. Soglosuo s nepodtverdilju raportis uzx bolsx cxem sto Kurdis i okol duzina Turcju voiakis bili smertilju usled tut sudar. Ziavijt zxe tut utro Kurdis tozx dol-strelili Turcju voisko-vrotlet.
2008-02-24, nedelek. V Kipr slucxijt tut den dvaju krug prezidentju izvolbaf v ktor konkurijt veditel komunistifs, 62-rocxju Dimitris Hristofias, proti prav-kriloju 59-rocxju Ioannis Kasulidis.
2008-02-24, nedelek. Tisicxis protestnikis proti otdelenie om Kosovo v Grecju glavn-grod Aten pozxarili flagis om USA i om EU. Serbis tozx marsxili v Zurih i planijut demonstracia v Zxenev.
2008-02-24, nedelek. Visxjusx Serbju cxinovnik vinil USA za nasilju protestis v Serbia proti otdelenie om Kosovo. Ot USA podporitju proti-zakonju razdelenie Serbiaf spuskil masaju protestis vo vse cxastis Serbiaf, vklucxuo Kosovo. USA planijt postroit masaju voina-baz i raket-baz v Kosovo abi otstabilil Balkania. Veditel Rosju komunistju partaf i prezidentju kandidat, Genadi Ziuganov, skazal: "Nasx brat Serbia bil razrvalju om kusokis. To bil nasx naibolsx dover-dostoinju aliancnik podcxas Dvaju Vsetju Voina". Soglosuo s Putin i s inju politnikis otdelenie om Kosovo visxijt gozba terorizmuf. Rosju posolnik v NATO, gospic Dmitri Rogozin, otvergil raportis zxe Rosia grozil upotrebit sila v Kosovo. Rogozin skazal zxe jegoi izrecxenie bil nameruo falsxilju ot medialis.
2008-02-23, subotek. Naimodernju USA-ju tainju nevidimju strategju bomb-samolet tipuf B2 avaril vcxera na Guamju voina-baz. Tocxnju pricxinis avariaf ne bili oglosilju. Gotovenie kazxdju B2 bomb-letuf cenijt okol 1,2 gigalion USD.
2008-02-23, subotek. NATO-ju okupacju voisko proti-zakonuo stopil tisicxis Serbju studentis i onivoi autobusis na Kosovoju 'granc'. Studentis protestili proti okupacia om Kosovo i proti proti-zakonju razdelenie Serbiaf.
2008-02-23, subotek. Bilju prezident Sloveniaf, 57-rocxju Janez Drnovsxek, umiral tut den v Lublana usled rak-bolez.
2008-02-22, piatek. Udorogju bomb ktor vzrivil v sever-zapadju Pakizem smertil trinades i poranil cxtirnades ucxastnikis svadba-konvoiuf.
2008-02-22, piatek. Vse 43 pasazxiris i tri cxlenis ekipazxuf na palub samoletuf tipuf ATP, ktor bil zudelalju v zapadju Europ i vcxera dol-treskil v Jug-Amerikju Ande-goras umirali. Samolet prinalezxil Venezuelju firma 'Santa Barbara Airlines'.
2008-02-22, piatek. Nektor politju sleditelis voprosijut esli mnog-narodju voisko iz Rosia, India i Cxina bu pridit v severju cxast om Kosovo abi ohronal bezopasost om ugnetilju Serbju populaciaf.
2008-02-22, piatek. EU-terorist i bombnik Serbiaf, Javier Solana, grozil Serbia za popularju protestis proti kradenie om Kosovo i protizakonju razdelenie krainuf.
2008-02-22, piatek. Turcju zem-voisko napadil tut utro severju Irak. Tisicxis voiakis, tankis i inju Turcju oruzxie peresecxili Irakju granc i napadil Kurdju povstanikis. Ziavuo, Turcju politnikis zlo-upotrebili medialju fokus om Kosovo abi napadili Irakju Kurdis.
2008-02-22, piatek. Rosju posolnik v NATO, gospic Dmitri Rogozin, oglosil zxe Rosia ne izklucxijt upotrebenie silaf v Kosovo esli NATO ili EU stupit vne svoi mandat ot Sodinju Narodifs.
2008-02-21, cxtirek. Tut den USA dolstrelil svoi starju sxpion-sputnek US193, upotrebits novju tip proti-balistju raketuf SM-3. Upotrebenie om SM-3 podtverdijt obvinenies ot Rosju ministrie obronaf zxe tut dolstrelenie sluzxil takak test dla novju sort USA-ju strategju oruzxief, SM-3, i narusxijt vse mezxunarodju dogvoris posred vimolvka i izbezxenie. Sputnek bil dolstrelilju vo velm nizju krug-Zemlaju orbit, podobju om trasa mezxu-kontinentju balistju raketifs. SM-3 bil gor-puskilju iz USA-ju voisko-korab v severju cxast Tih-okeanuf ne-dalkuo ot Hauaju ostrovis.
2008-02-20, sredek. Cen neftuf dosagil novju rekordju uroven. Na Novjorkju birza cen neftuf perevisxil sto-dolaris za bocxka. Din iz pricxinis mozx but mezxunarodju napruzxie pricxinilju ot proti-zakonju razdelenie Serbiaf.
2008-02-20, sredek. Posle razdelenie Serbiaf vcxera tozx Pridnestrju republik, ktor bil negda socxast Moldaviaf, viprosbal mezxunarodju uznanie. Pridnestrju viprosba es din iz pervju otzvukis om proti-zakonju razdelenie Serbiaf. Bez sumnenie Pridnestrju viprosba es tolk start domino-efektuf proti ktor ostrozxil Rosia, Espania i inju otvetju krainis.
2008-02-20, sredek. NATO-ju okupacju voisko v jug-Serbju provincia Kosovo nacxil brutalju ugnetenie Serbnikifs ktor protestili proti ne-zakonju razdelenie Serbiaf.
2008-02-20, sredek. Vcxeraju prezidentju izvolba v Armenia vigral premier Serzx Sarkisian ktor polucxil bolsx cxem 57 proc glosifs.
2008-02-19, vtorek. Podcxas Afrikju turne, Gxorgx Busx privital razdelenie Serbiaf. USA, Britzem i Francia uzx oglosili zxe bu uznat Kosovoju proti-zakonju rezxim. Rosia i Cxina podcxas cxrez-obicxju vstretie Sovbezuf Sodinju Narodifs osudili razdelenie Serbiaf. Razdelenie Serbiaf napadijt celoju Slaviansto i es zlocxin proti vse Slavianis.
2008-02-19, vtorek. Kubaju veditel i revolucnik, 81-rocxju Fidel Kastro, proglosil zxe otstupijt iz funkcia Kubaju prezidentuf i verhju nacxalnikuf Kubaju voiskof. Kastro bil Kubaju veditel podcxas 49 rocxis, ot rocx 1959 gda dolvergil USA-ju marionetnikju rezxim om diktaturnik Batista.
2008-02-18, ponedelek. Pervju tri krainis ktor uznali Kosovo i razdelenie Serbiaf bili Albania, Turcia i Taivan. Cxina bistruo osudil Taivan zxe imajt nikai pravo uznat Kosovo ibo es socxast Cxinaf. Krainis Europsoiuzuf ktor otvergili razdelenie Serbiaf es Espania, Slovakia, Rumania, Grecia, Kipr i Bulgaria. Nemcia i Austria bu pravdapodobuo uznat Kosovo esxte tut siemden. Posred otdelenie om Kosovo bil Hitlervoi mecxta vipolnilju.
2008-02-18, ponedelek. Posle Rosia tozx Cxina virazxil nespokoinost om USA-ju planis dol-strelit svoi starju sxpionju sputnek US193. Soglosuo s raportis na palub sputnekuf es tainju nad-modernju obraz-senzor. Sleditelis ocxekajut zxe obdva Rosju i Cxinaju voisko bu zgledit i proverit tut dol-strelenie.
2008-02-18, ponedelek. Cxinaju korab Gxinsxan potopil tut utro severuo ot Filipinia. Vse 28 cxlenis ekipazxuf es iscxezilju.
2008-02-18, ponedelek. Tut den slucxijt v Pakizem parlamentju izvolba. Sleditelis ocxekajut masaju obmanis ot diktaturnik Pervez Musxaraf. Soglosuo s opin-analizis veditj opozicju PPP-parta, veditju ot vdov ubilju Benazir Bhutto, gospic Asif Ali Zardari. Zardari skazal zxe es mozxju zxe Pakizem bu razdelit esli izvolba bu obmanju.
2008-02-17, nedelek. Sebabombnik smertil prinaimensx 80 cxlovekis u jug-Afganzemju grod Kandahar. Bombnik vzrivil seba mezxu tolpa pogleditelis sobakju drakaf.
2008-02-17, nedelek. Buntis v Danzem prodolgijut i podcxas posledju siemden protestnikis zapalili uzx okol 180 pozxaris takak protest proti Danzemju rasizm i povtorilju publikenie unizitsju karikaturis om Prorok Mohamed.
2008-02-17, nedelek. Rosju ministrie obronaf virazxil nespokoinost om planis USA-f dol-strelit svoi starju sxpion-sputnek US193. Soglosuo s Rosju ministrie obronaf tot dolstrelenie bu sluzxit takak test dla novju sort USA-ju strategju oruzxief i bu narusxit mezxunarodju dogvoris posred vimolvka i izbezxenie.
2008-02-17, nedelek. Takak sleditelis ocxekali tut-den Kosovo deklaril din-storonju proti-zakonju ot-rvanie ot Serbia. Pravdapodobuo USA i Europsoiuz bu uznat nezavisost om Kosovo, poskroz toi proti-zakonost. Vcxera Europsoiuz resxil poslat vof Kosovo okupacju eskadron dva-tisicx cxinovnikis tamcxoi zadanie es ugnetenie i izgonenie Serbju obitatelifs.
2008-02-17, nedelek. Avaria pasazxirju autobusuf v severju Pakizem smertil prinaimensx 40 cxlovekis. Pasazxir nesil okol 60 pasazxiris i avaril u grod Pattoki.
Haagju "tribunal" ne es rasistju nale NATO-EU imperialistju. Gotovina, Cxermak i Smarkacx sluzxniki (=brownnoser)Imerializmum. Oni, takak ih fasxistju Horvatju "oteci", masakril Serbju Ludi na imen imperialistum.
2008-03-12, sredek. Soglosuo s dover-dostoinju informacia Rosju ministr obronaf, gospic Anatoli Serdiukov, predlozxil pomoc Rosiaf dla EU-ekspedicia v Darfur. Pravdapodobuo Rosia bu upotrebit svoi vrotletis i pilotis pod EU-vedenie.
2008-03-12, sredek. Verhju nacxalnik USA-ju voiskof v zapadju Azia, ktore es tozx otvetju za Irak, Iran i Afganzem, otstupil iz svoi funkcia. Admiral William Fallon otstupil ziavuo usled jegoi ne soglosie s planis Busxvoi guverief napadit Iran. Sleditelis ocxekajut zxe Admiral Fallon bu zamenitju ot mensx otvetju nacxalnik ktor bu pomocit i podporit Busxvoi plan napadit Iran. Soglosuo s analitnikis usled otstupenie om Admiral Fallon mozxost napadenief Iranuf visxil. Gazet Esquire opisil Admiral Fallon takak samotju glos ktor stanijt mezx Busx i Iranju voina. Ne zabujme zxe Busx bu USA-ju prezident esxte 8 mesacxis.
Tak jse mi zda, ze se chorvati a slovinci az prilis pchaji do prdeli (assholes) americanum a hlavne NATO a EU preferovanych krajin, jako Velka Britanie, Francie a Nemecko.
"As for the report by the U.S. Department of State, I can only say that a country that allows the torturing of prisoners can hardly teach me lessons about human rights being violated in my country," Topolanek (Civic Democrats, ODS) said.
