2008-04-05, subot. Vcxeraju vzriv v 22-etazxju Moskvaju kvartirdom ktor es obitatju ot bolsx cxem tisicx cxlovekis smertil prinaimensx tri cxlovekis. Tocxnju pricxin vibuhuf esxe ne es jasnju no polcia ne podozrejt teroristis.
2008-04-05, subot. Soglosuo s nai-novju analiz publikju omnenief 81 proc USA-nikis es ne-spokoinju s ekonomju i politju polozxenie i napramenie om USA.
2008-04-05, subot. Prosxlju nocx na Katarju letisxtie Ul-Adeid, ktor es okol 20 km juguo ot Katarju glavn-grod Doha, pozxaril USA-ju dalk-distancju bomblet tipuf B-1B. Soglosuo s gvornikis USA-ju voiskof vse cxlenis ekipazxuf bili spasilju. Pricxin katastrofuf ne bil oglosilju no es mozxju zxe bil pricxinilju ot povstanikju perestrelba. Katarju letisxtie Ul-Adeid upotrebijt USA-ju voisko takak voina-baz dla svoi sred-vostokju agresia. Okol tri-tisicx-tri-sto USA-ju voiakis sluzxijut na tot voina-baz.
2008-04-04, piatek. Serbju perv-ministr Voislav Kosxtunica proglosil zxe svobodenie Albanju kriminalnikuf i bilju Kosovoju 'premieruf', Ramusx Haradinaj, ot Haagju tribunal es vismeh spravedlivostuf. Jegoi svobodenie dokazijt zxe Haagju tribunal es protislaviansk, rasistju i politju. Usled tut rezult Serbia dolzx ne vidat Radicx i inju obvinilju Serbju voiakis ibo nikai Slavian mozx ocxekat spravedlivost ot Haagju, ne-slaviansk i proti-slaviansk tribunal.
2008-04-04, piatek. Uzx pocxti sxesdes-tisicx obitatelis Braziliaf bili infekcilju ot smert-opasju tropikju deng-bolez i goracxka. Esxte ne es jasnju ktor tip deng-goracxkaf udaril Brazilia, esli normalju ili plus opasju krevtecxju deng-goracxka. Duzinas Brazilnikis uzx umirali.
2008-04-04, piatek. Iz Moskvaju letisxtie 'Ramenskoe' tut utro vzletil uzx dvaju Rosju samolet tipuf IL-77 nesitsju 40 tonas humanitarju pomocuf dla Kosovoju Serbis. Polnju suma humanitarju pomocuf dla Kosovoju Serbis ktor Rosia planijt poslat es 160 tonas.
2008-04-03, cxtirek. Pocxti vo vse Ukrainju vel-grodis slucxili masaju protestis i marsxis proti NATO i proti vstup Ukrainiaf v tot teroristju organizacia.
2008-04-03, cxtirek. Automatju brem-voz postroilju ot Europju kozmos-agentia ESA tut posle-polden uspehuo pristanil u mezxunarodju kozmos-stancia MKS, upotrebits Rosju pristan-modul Zvezda.
2008-04-03, cxtirek. Poskroz masaju natisk USA-ju rezximuf, tut den, podcxas NATO-vstretie v Bukarest, ni Ukrainia ni Gruzinia bili prinatju. Obdva Busxvoi marionetnikis, Juwxenko i Saakasxvili, ne polucxili pozvanie dla vstup.
2008-04-03, cxtirek. Rosju perv-ministr, Viktor Zubkov, tut den pristanil v Bratislava dla dva-denju ofisju vizita Slovakiaf. Tut den Zubkov vstretil Slovakju perv-ministr Robert Fico i zavtra bu ucxastit 63-ju kazxd-rocxie slavnostju pomnenief om svobodenie Slovakiaf ot Nemcju fasxistis. V Slovakia es podgrobilju okol 60-tisicx Sovietju voiakis.
2008-04-02, sredek. Do tper nai-velju NATO-ju verh-vstretie startil tut utro v Rumanju glavn-grod Bukarest, v dom parlamentuf. Podcxas vstretie NATO planijt prinat neskolk novju bananju republikis veditju ot podkupilju podlizatelis iz vostokju Europ. Usled masaju ekonom-kriza v USA, Busxvoi rezxim bu iskat podpor i voiakis dla jegoi okupacia Irakuf i Afganzemuf. Pisxnju NATO proigrajt obdva voinas poskroz fakt zxe ni Irakju ni Afganzemju povstanikis polucxijut libkai podpor ili oruzxie ot Rosia. Podcxas Rosju voina v Afganzem, Afganzemju teroristis polucxili masaju podpor, trenirenie i oruzxie ot USA. Osama bin-Laden es din rezult tot proti-Slaviansk politiaf i bilju sotrudnik om CIA.
2008-04-01, vtorek. Gxorgx Busx tut den vizital svoi podkupilju Ukrainju marionetnikis Timosxenko i Juwxenko. Busx skazal zxe, poskroz protistanie Ukrainju naroduf, on bu natiskit abi NATO prinal obdva Ukrainia i Gruzinia. Zavtraju NATO-ju verh-vstretief v Bukarest bu ucxastit Busx takak okol piatdes Busxvoi podlizatelis i marionetnikis. Busx bil 'privitalju' v Kiev ot sto-tisicxis protestnikis.
2008-04-01, vtorek. Parlamentnikis Europsoiuzuf vimagajut plus pre-zrakost lobir-grupifs ktor lobirijut v Europsoiuz. Palamentnikis viprosbajut obviazju registrenie i obnazxenie kto onif financijt. Tut uslovies es podobju om uslovies ktor nedavnuo bili zakonilju v Rosia otnosuo Ne-Guverju Organizacias, ili NGO.
2008-03-30, nedelek. Busxvoi podlizatel i Cxehju perv-ministr Mirek Topolanek planijt uznat Kosovo podcxas sledju dva-siemdenis i podpisat postroenie USA-ju proti-Rosju, proti-Raketju radar-bazuf v Mai. Bolsxost Cxehju populaciaf es proti obdva uznanie om Kosovo i postroenie radar-bazuf. Topolanekvoi rezxim zudelal iz Cxehia bananju republik, poskroz nikai bananju plantacias.
2008-03-30, nedelek. Australju ministr zagrancief, Stephen Smith, tut den osudil rasistju proti-musulmnikju film Holandju opozicju parlamentnikuf Geert Wilders. Smith skazal zxe svobod recxuf ne pozvolijt pravo dla podstrekanie rasju ili mezx-religju nenavistuf.
2008-03-30, nedelek. V Londonju prigrod dol-treskil malju pasazxir-letidlo ktor imal piat cxlovekis na palub. Cxislo zxertvas na zem esxte ne es znalju no pravdapodobuo vse pasazxiris i pilot na palub letidlof utratili zxizn.
2008-03-30, nedelek. Posle piat den grodnikju voinaf mezx voisko i povstanikis v ulcas Irakju vel-groduf Basra, usled ktor umirali bolsx cxem tri-sto cxlovekis, Irakju sviasxnik Muhtada al-Sadr iztiagal svoi otdelis iz Basraju ulcas.
2008-03-30, nedelek. Tut utro slucxil v zapad-Indonezju provinciaf Atjeh silaju zemtrasenie silaf 6,2 gradusis Rihtersxkalaf. Nikai zxertvas ni cunami bili raportilju.
2008-03-29, subotek. Na Krim slucxil marsx proti USA-ju prezident Gxorgx Busx ktor bu v ponedelek navestit svoi manekenis i podlizatelis, Juwxenko i Timosxenko, v Ukrainju glavn-grod Kiev. Protestnikis obvinili Busx za zverzlos proti cxlovekstvo.
2008-03-27, cxtirek. Novju volna grodnikju voinaf v Irak mezx Irakju voisko i Sxiitnikju povstanikis podcxas posledju tri den smertil uzx bolsx cxem sto cxlovekis.
2008-03-27, cxtirek. Podcxas posledju cxetvert prosxlju rocxuf USA-ju ekonomia vnov nizil i dosagil uroven tolk 0,6 procent za rocx.
2008-03-27, cxtirek. Okupacju voisko Eurposoiuzuf v Bosnia tut utro pereiskali domos om zxen, docx i priatel om Radovan Karagxicx.
2008-03-27, cxtirek. Posle sxesnades denju mision prosxlju nocx USA-ju kozmos-sxatl Endeavour uspehuo pristanil na Floridaju kozmosdrom. Sledju mision es planitju dla konc mesacxuf Mai.
2008-03-26, sredek. USA-ju republikanju prezidentju kandidatnik, John McCain, tut den vo svoi recx ostruo napadil Rosia. Pocx Rosia? Ziavuo, ibo Rosia es edniju krain Vsetuf ktor mozx odolit USA-ju agresia i edinju krain vsetuf ktor mozx Vset obronat proti USA-ju diktatur. Pravdapodobuo McCain i Busx probijut igrat dla Rosia 'zloju i dobrju polcnik' teatr. Poki McCain igrajt zloju polcnik, Busx podcxas jegoi blizitsju vstretie s Putin bu igrat dobrju polcnik. V inju slovis 'palka i morkva' teatr. No oni zabujut zxe Rosianis takak vse inju Slavianis ne es detes. Za Stalinvoi doverie Hitler napadil Soviet-Soiuz i ubil bolsx cxem cxtirdes-milion Slavianifs. Busx i Putin dolzxbi vstretit om 6-ju April v Socxi.
2008-03-26, sredek. Slovakju lecxaris uspehuo testili novju lek proti rakbolez vel-kisxkaf, takzvanju bevacizumab. Rakbolez velkisxkaf es din iz nai-opasju tipis rakbolezuf ktor smertijt sto-tisicxis pacientis kazxd rocx. Bevacizumab zulecxil do 80 procent rak-bolezju pacientifs.
2008-03-25, vtorek. Venezuelju prezident Hugo Chavez vcxera obvinil USA za podpor protestifs i nasilief v Tibet, ibo, soglosuo s Chavez, USA hotijt slabjuvit Cxina.
2008-03-24, ponedelek. Posle vcxeraju smert cxtir USA-ju voiakifs v jugju cxast Bagdaduf, ofisju cxislo smertilju USA-ju voiakifs v Irak dosagil cxtir-tisicx. Odnak-vremuo ne-ofisju cxislo smertilju Irakju civilnikifs es okol dva-sto-tisicx. Kritiknikis USA-ju rezximuf obvinijut Busx za genocid.
2008-03-23, nedelek. Podcxas buria u Aliasxka potopil 55-metris dolgju USA-ju riba-korab ktor imal 46 cxlovekis na palub. Vse izklucxuo cxtir bili spasilju.
2008-03-23, nedelek. V cxtir-tisicx-obitatelju grod Booneville v USA-ju sxtat Arkansas mocju vzriv opustosxil bal-zavod dla miaso. Usled utecx amoniakuf bili evakuacilju obitatelis obkrugju domifs. Cxislo zxertvas esxte ne es jasnju.
2008-03-23, nedelek. U Hongkong potopil Ukrainju korab usled sotreskenie s Cxinaju korab. Okol 20 mornikis iscxezili i pravdapodobuo tonuli.
2008-03-22, subotek. Rosju parlement, Duma, vcxera vizval Rosju guverie abi uznal nezavisost om Abhazia i Jug-Osetia. Obdva oblastis prinadlezxili om Gruzinia no USA-ju i NATO-ju podpor dla razrvanie Serbiaf, takak Vasxingtonju planis vklucxit Saakasxvilivoi rezxim v NATO-f zmenili celoju situacia. Sam-proglosilju nezavisost om Kosovo razboril osnov mezxunarodju stabilostuf i mieruf.
2008-03-22, subotek. Tut den tisicxis protestnikis ucxastili marsxuf v Amsterdam proti Niderlandju rasistju politnik i cxlen parlamentuf, Geert Wilders. Wilders produktil film v ktor unizijt Koran, sviatju knig Islamuf.
2008-03-22, subotek. V neskolk grodis Nemciaf des-tisicxis marsxnikis tut den protestili proti postroenie USA-ju voina-bazis proti-raketju obronaf v Polakia i v Cxehia.Soglosuo s protestnikis tot voina-bazis bu spuskit i podporit novju krug oruzx-gonenief.
2008-03-21, piatek. Rosju proti-razvedka zaderzxil dva USA-ju sxpionis ktor bili sotrudnikis om British Council. Sleditelis uzx dolguo podozreli zxe takzvanju British Council es faktuo sxpion-agentia. Zaderzxilju sxpionis iskali tainju informacia o Rosju neft-firmas dla zagrancju konkur-firmas.
2008-03-21, piatek. Cxinaju polcia priznal zxe polcnikis upotrebili tut utro oruzxie proti Tibetju protestnikis. Cxislo zxertvas polcju perestrelbaf ne bil oglosilju.
2008-03-21, piatek. Cxtirnades Kirgizju lecxaris i opekatelis bili obvinilju za bez-ostrozxost usled pricxinenie serial infekcias imun-bolezuf. Prosxlju rocx 21 Kazahzemju zdrov-opekatelis bili osudilju za infekcenie 150 detes om imun-bolez.
2008-03-20, cxtirek. Novju poslanie ot Osama Bin-Laden kritikijt krainis Europsoiuzuf za podpor USA-ju voinaf v Afganzem takak za publikenie unizitsju karikaturis om prorok Mohamed. Bin-Laden viraznil zxe Musulmnikis ne unizijut Krist, i zxe izvinenie zxe karikaturis om Mohamed bili publikilju usled svobod virazxenief es falsxju ibo mnoguo krainis Europsoiuzuf zapretijut sumnenie judaistju holokastuf.
2008-03-20, cxtirek. Podcxas NATO-ju verh-vstretie ktor bu slucxit ot 2-ju do 4-ju april tut rocxuf v Bukarest, Busxvoi rezxim bu predlozxit prinatie om Gruzinia i Ukrainia v NATO-f, poskroz jasnju protistanie Rosiaf.
2008-03-20, cxtirek. Vcxera Busx odobril masaju pere-podanie voina-zapasuf dla Kosovoju proti-zakonju 'guverie'. Tut stup jasnuo pokazijt zxe glavnju pricxin voinaf proti Serbia i okupacia om Kosovo bili USA-ju planis postroit ogromju voina-baz v Kosovo. Tut pervju perepodanie oruzxief dla Kosovoju teroristis es tolk pervju stup om visxenie napruzxief v Balkania.
2008-03-20, cxtirek. Vcxera slucxili v USA masaju protestis proti Irakju voina. Vo Vasxington, San-Francisko i Nov-Jork polcia zaderzxil neskolk sto marsxnikis. Irakju voina cenil USA-ju bugxet uzx okol tri-teralion dolaris poki Busxvoi priatelis kradili i kradijut milionis bocxkas Irakju neftuf bez platenie.
2008-03-20, cxtirek. USA-ju pod-prezident Dik Cxeini startil tut utro neoglosilju vizita Afganzemuf. Tut den vstretil marionetju prezident Hamid Karzai usled blizitsju verh-vstretie om NATO v Rumanju glavn-grod Bukarest.
2008-03-20, cxtirek. Vo vostokju Rosia okol 150 kilometris ot Vladivostok avaril Rosju borba-let tipuf SU-25 smertits tozx pilot. Tocxnju pricxin avariaf esxte ne es jasnju no aviacju ekspertnikis podozrejut takak pricxin avariaf tehnicxju problem.
2008-03-19, sredek. Prosxlju nocx umiral na Sri-Lanka 90-rocxju nauk-fikcju pisatel Arthur C. Clarke. Vo svoi knigis Clarke takak pervju predlozxil gorpuskenie geo-stacionarju komunikacju satelitis.
2008-03-18, vtorek. Tut siem-dem Vset pomnijt piatju kazxd-rocxie ot USA-ju napadenie i okupacia Irakuf. Podcxas piat rocxis okupacju voinaf USA-ju voisko pricxinil v Irak humanizmju katastrof i smert okol dva-sto-tisicx civilnikifs.
2008-03-18, vtorek. USA-ju federacju zapas-bank, ili takzvanju FED, tut den drakonuo nizil zaem-procentis iz tri na 2,25 proc. FED nadezxijt zxe tut nizenie bu stopit USA-ju ekonom-kriza, no birzas bili razcxarovilju ibo torgnikis ocxekali esxte plus drakonju nizenie om zaem-procentis.
2008-03-18, vtorek. NATO-teroristis proglosili v severju ot Serbis obitatju cxast om Kosovo cxrez-obicxju status i nacxili drakonju utisk i presledenie Serbju obitatelifs.
2008-03-18, vtorek. Podcxas kozmos-prohodka ekipazx sxatluf Endeavour tut den montiril Kanadju dva-rukaju robot Dexter na Mezxunarodju Kozmos-Stancia, MKS.
2008-03-18, vtorek. Rosju ribalovju korab Svicer Korsakov i toi ekipazx bil tut den puskilju ot sever-Somalju piratis. Piratis polucxili vikup-dengi siem-sto-tisicx dolaris.
2008-03-18, vtorek. USA-ju Jemenju posol-dom v glavn-grod Sanaa bil tut den zakritju usled obstrelenie ot minametis.
2008-03-17, ponedelek. Rosju prezident Putin dnes vstretil v Kreml USA-ju ministris zagrancief i obronaf, Kondoliza Rais i Robert Geits. Buvremju Rosju prezident, gospic Medvedev, dumajt zxe USA i Rosia mozx resxit vzaimju nesoglosie o planitju voina-bazis proti-raketju obronaf v Polakia i v Cxehia.
2008-03-17, ponedelek. Tut den mexzunarodju birzas bili potrasilju usled kolaps USA-ju invest-bankuf Bear Stearns. Analitnikis trevogijut zxe kriza USA-ju ekonomiaf ktor bil pricxinilju ot Busxvoi voina-politia bu prostrit v celoju Vsetuf. Globalju ekonom-kriza ziavijt plus vazxnju cxem bil ocxekatju.
2008-03-17, ponedelek. Gruzinju opozicnikis protestijut proti Saakasxvilivoi planitju vizita svoi sxefuf vo Vasxington. Saakasxvili podlizajt Busx ibo hotijt vstupt v NATO.
2008-03-17, ponedelek. NATO-ju okupacju voisko i polcia Sodinju Narodifs tut den napadili i terorizili Serbis v sever-Kosovoju grod Mitrovica. Proti-Slaviansk NATO-teroristis izgonili Serbis iz sud. Okol sto cxlovekis bili poranilju i neskolk vozis bili pozxarilju.
2008-03-16, nedelek. Tut den Vset pomnijt 40 rocxis ot My-Lai masakruf. Pred cxtirdes rocxis USA-ju voiakis napadili Vietnamju malgrod My-Lai perv znasili zxenis i posle ubili vse obitatelis, vklucxuo detes. Tocxnju cxislo zxertvas ne es jasnju no obgodas gvorijut o priblizuo piat-sto zxertvas. USA-ju nacxalnik ktor prikazil napadit My-Lai sidil tolk cxtir mesacxis v USA-ju zaklucxilna.
2008-03-16, nedelek. Dalai Lama, glovnik Tibetju budhaizmuf, podcxas dnesju presa-konferencia v Indju grod Dharmsala, obvinil Cxinaju guverie za kulturju genocid Tibetju naroduf. Podcxas prosxlju siemden bili v Tibet smertilju okol sto protestnikis proti Cxinaju okupacia Tibetuf.
2008-03-16, nedelek. Vo vcxeraju Iranju parlamentju izvolba jasnuo vigrali tverd-politju sotrudnikis tut-vremju prezidentuf Mahmud Ahmagxinedad. Usled jegoi popularost opozicnikis polucxili tolk maluo parlamentju sidkas. Ucxastie v izvolba bil okol sxesdes proc. Iranju veditelis proglosili zxe rezult izvolbaf bil vigra proti Zapad.
2008-03-15, subotek. Tisiscxis Cxehis ucxastili proti-USAju marsxuf v Praha posred ktor tozx demonstrili proti planijtu postroenie USA-ju voina-bazuf proti-raketju obronaf v Cxehia. Bosxost Cxehis protistanijut postroenie tot USA-ju radar-bazuf, no marionetju podkupilju perv-ministr, Topolanek, hotijt poskroz proti-stanie Cxehju naroduf pozvolit toi postroenie.
2008-03-15, subotek. Tut utro Rosju brem-raket tipuf Proton-M gor-nesil v krug-zemlaju orbituf iz Baikonurju kozmos-drom USA-ju komunikacju satelit AMC-14.
2008-03-14, piatek. Rosia bu startit perepodat novju Mig-29 voina-letis dla India podcxas mesacx Mai, oglosil Indju flot-nacxalnik podcxas vizita v Moskva. Tut voina-letis bu upotrebitju na palub novju Indju letidlo-korabuf ktor es postroitju dla India v Rosia.
2008-03-13, cxtirek. USA-ju kozmos-sxatl Endeavour pristanil tut den u Mezxunarodju Kozmos-Stancia, MKS, ktor es v 320 kilometris visxju orbit nad Zemlaju poverh. Endeavour bu ostatit u MKS dvanades den.
2008-03-12, sredek. Vcxera v Peru 900 km severuo ot glavn-grod Lima avaril vrotlet tipuf Bell-412b ktor imal 10 cxlovekis na palub. Soglosuo s ofisju proglosenie vse 8 pasazxiris i dva pilotis bili smertilju. Vrotlet bil zudelalju v USA i prinalezxil dobicxa-firma 'Rio-Tinto'. Pravdapodobju pricxin avariaf es tehnicxju problemis.
2008-03-12, sredek. Soglosuo s dover-dostoinju informacia Rosju ministr obronaf, gospic Anatoli Serdiukov, predlozxil pomoc Rosiaf dla EU-ekspedicia v Darfur. Pravdapodobuo Rosia bu upotrebit svoi vrotletis i pilotis pod EU-vedenie.
2008-03-12, sredek. Verhju nacxalnik USA-ju voiskof v zapadju Azia, ktore es tozx otvetju za Irak, Iran i Afganzem, otstupil iz svoi funkcia. Admiral William Fallon otstupil ziavuo usled jegoi ne soglosie s planis Busxvoi guverief napadit Iran. Sleditelis ocxekajut zxe Admiral Fallon bu zamenitju ot mensx otvetju nacxalnik ktor bu pomocit i podporit Busxvoi plan napadit Iran. Soglosuo s analitnikis usled otstupenie om Admiral Fallon mozxost napadenief Iranuf visxil. Gazet Esquire opisil Admiral Fallon takak samotju glos ktor stanijt mezx Busx i Iranju voina. Ne zabujme zxe Busx bu USA-ju prezident esxte 8 mesacxis.
2008-03-11, vtorek. Proti-slaviansk, rasistju Haagju tribunal nacxil tut utro sudit tri Horvatju generalis: Ante Gotovina, Ivan Cxermak i Mladen Markacx. Slaviansk sleditelils protestijut proti sudenie Slavianifs ot ne Slavianis ibo v takai sud Slavianis ne imajut spravedlivju sxans.
2008-03-11, vtorek. Grubju Domoju Produkt Sloveniaf visxil podcxas prosxlju rocx om trinades procent. Tot es novju rekordju uroven rastenief Slovenju ekonomiaf.
2008-03-11, vtorek. Cen neftuf v mezxunarodju birzas kolebajt okol 107 dolaris za bocxka. Vcxera cen neftuf dosagil novju rekordju uroven om 108,21 USD za bocxka. Analitnikis ocxekajut zxe skor cen neftuf bu perevisxit 110 USD za bocxka. Cen visxil usled ekonom-kriza v USA i usled mezxunarodju napruzxie pricxinilju ot USA-ju voisko-terorizm.
6i april 2008 - Amerikanski prezident Dz'ordz' Busz prijehal v subota v czornomorski kurort Soczi dl'a planovano stretenije s rosijski prezident Vladimir Putin. Busz i Putin poczali svoji proszczanijne dogovorovanija; Busz skazal, czo on prijehal, czobi on povaz'il svoj rosijski protivnik i ocenil jego iskrenost'. Putin skazal, czo oni budut dogovorovat' obiczno rabotno. Rosijski prezident odide iz svoja pozicija v sledujuszczi mesjac i verojatno stane premjer-minister.
Od svoje pervo stretenije s Putin v Slovakija v god 2001 do verojatno posledno stretenije v Soczi, Busz podkresluje vaz'nost' od budovanije od blizke odnoszenija medz'u Vaszington i Moskva. "Jest' interes od nasz kraj, czobi mi imali odnoszenije od lider k lider, i nadejno visze mnogo nez' to. Amerikansko-rosijske odnoszenija su vaz'ne," Busz skazal. "V naszi odnoszenija, vzajemno razoczarovanije czasto zatemni vzajemne interesi," Viljam Bjorns, amerikanski posel v Rosija, napisal v dekembr 2007 v statja dl'a rosijska denna gazeta Izvestija. "Diplomaticzna kooperacija medz'u Rosija i Sjedinene Sztati stala kriticzna ob najvisze tez'ke diplomaticzne problemi od svet," amerikanska ministrica od zagraniczne veszczi Kondoliza Rajs skazala. Jak lid`ri od glovne jadrne sili od svet, Putin i Busz dogovorili podderz'ovanije od jadrna energija, dramaticzno zmenszenije od svoji vlasne jadrne arsenali i zaloz'ili Global'na Iniciativa dl'a Bor'ba protiv Jadrni Terorizm, partnerstvo od 67 kraji dl'a visze silne kontrolovanije i visze instensivna medz'unarodna kooperacija dl'a jadrna bezpecznost'. Sjedinene Sztati i Rosija kooperujut, czobi oni podderz'ovali medz'ul'udske odnoszenija posredstvem rozmenenija od rabotateli, nauczniki i studenti.