2008-05-13, vtorek. Koncju rezult Serbju parlamentju izvolbaf esxte ne bil oglosilju no ziavijt zxe polit-partas bu razdelit 250 parlamentju sidkas tukak: Tadicxvoi marionetnikis 102, Radikalis 78, Kosxtunicavoi polit-parta 30, Socialistju polit-parta 20. Dla tvorenie guverief es potrebju 126 sidkas.
2008-05-13, vtorek. Cxislo zxertvas smertilju usled vcxeraju ogromju zemtrasenie silaf 7,9 gradusis Rihtersxkalaf v jug-zapadju Cxina uzx perevisxil des-tisicx.
2008-05-12, ponedelek. Mocju zemtrasenie silaf 7,8 gradusis Rihtersxkalaf udaril tut posle-polden jug-zapadju Cxina. Epicentr zemtrasenief bil okol 90 km sever-zapaduo ot Cxengdu, glavn-grod provinciaf Sicxuan. Tocxnju cxislo zxertvas esxte ne es jasnju no soglosuo s pervju raportis prinaimensx piat-tisicx obitatelis bili smertilju.
2008-05-12, ponedelek. Vo vcxeraju Serbju parlamentju izvolba vigral niktor iz dva veditsju polit-partas. Dla tvorenie guverief obdva bu potrebit podpor ot Voislav Kosxtunica. Ziavuo Kosxtunicavoi Demoktratju politparta spol s Radikalju polit-parta bu imat bolsx cxem piatdes proc parlamentju sidkas i bu mozx tvorit guverie.
2008-05-10, subotek. Zavtra bu slucxit v Serbia klucxju parlamentju izvolba. Takak podcxas nedavnju prezidentju izvolba, Europsoiuz vnov vmesxajt vo vnutrju politiaf Serbiaf i podporijt svoi podkupilju marionetnik i predatel Serbju naroduf Tadicx. Nedavnuo Tadicx vstretil Solana. Nezabujme zxe Solana bil glavnju podporitel voinaf proti Serbia i otdelenie om Kosovo ot Serbia. Tadicxvoi priatelost i kontaktis so Solana dokazijut zxe es podkupilju predatel.
2008-05-09, piatek. Ziavuo Vasxington i toi podkupilju marionetnik Saakasxvili planijut voina proti Rosia. Sotrudnik USA-ju ministrie zagrancief, Daniel Fried, oglosil zxe USA "trevogijt voina mezx Gruzinia i Rosia". V inju slovis USA i Saakasxvili planijut startit voina abi bistrjuvili vstup Gruziniaf v NATO i otstabilili celoju Kavkazia. Odnakvremuo USA-ju masaju medialis uzx tper razprostrijut falsx-informenie zxe Rosia hotijt startit voina proti Gruzinia, vmest fakt zxe USA i Gruzia hotijut napadit Abhazia i Rosia. Posle Gruzinia bu napadit Abhazia, Saakasxvili bu voprosit USA-ju voisko-pomoc, i Busx bu poslat USA-ju otdelis v Gruzinia abi borbali proti Rosia. Posred tut voina Busx hotijt visxit svoi popularost i podporit republikanju prezidentju kandidatnik, McCain.
2008-05-09, piatek. Rosia tut den slavnijt Den Velju Pobeduf nad Nacistju Nemcia.
2008-05-09, piatek. Vcxera i dnes Vset pomnijt 63 rocxis ot konc dvaju vsetju voinaf. Berlin bil podkorilju om 8-ju Mai 1945 i Praga bil svobodilju ot ostatie Nacistju kriminalnikis om 9-ju Mai 1945. Obdva Berlin i Praga bili svobodilju ot Slaviansk voiakis.
2008-05-07, sredek. Bilju Rosju veditel, Gorbacxov, ktor tper domovijt v USA proglosil zxe USA-ju veditelis ne es mozxuo verit. Posle konc Holodju Voinaf USA-ju veditelis proglosili zxe NATO ne bu pere-stupit Nemcju granc, no tper NATO es v celoju vostokju Europ i stremlijt vtorgat v centrju Azia. Soglosuo s Gorbacxov ne es mozxju verit zxe USA-ju planis postroit voina-bazis v Cxehia i Polakia es tolk proti Iran i es jasnju zxe tot voina-bazis es proti Rosia. Soglosuo s Gorbacxov kazxdju USA-ju prezident imajt svoi voina i ziavijt zxe USA hotijt voina proti celoju vset.
2008-05-06, vtorek. Cxislo zxertvas nedavnju ciklonuf Nargis v Mianmar uzx perevisxil piatnades-tisicx smertilju i sto-tisicxis obezdomovilju obitatelfs. Om nedelek, predvcxera, ciklon Nargis ktor imal vitr bistrostuf okol 190 kilometris za cxas udaril jug-zapadju Mianmar opustosxits tisicxis domis.
2008-05-05, ponedelek. Glavnju prokuraturik Haagju tribunaluf, gospic Serge Brammertz, proglosil zxe cxlenis bilju UCxK, ili Kosovoju Armad "Svobodenief", ucxinili zlocxinis proti cxlovekstvo. Brammertz tozx protestil svobodenie kriminalnikifs i Kosovoju politnikis, Haradinaj, Balaj i Bramihaj. Soglosuo s Brammertz mnogju svedokis i dokazis proti tot Kosovoju kriminalnikis podcxas sudenie "iscxezili". Svedokis pravdapodobuo "iscxezili" v odnakju mestof takak tisicxis Serbju i Ciganju civilnikis, ili dva-metris pod zemlaf.
2008-04-26, subotek. Pensilju 66-rocxju zver-lecxar, gospic David Martin, bil smertuo kusilju ot zxrakula severuo ot Kalifornju grod San Diego. Podcxas napadenie gospic Martin plaval v Tihju Okean tolk 140 metris ot breg. Pravdapodobju tip zxrakulaf ktor jeg napadil bil Velju Belju Zxrakula.
2008-04-24, cxtirek. Soglosuo s USA-ju diplomatnik, gospica Jendayi Frazer, Zimbabveju opozicju politnik Morgan Tsvangirai, jasnuo vigral nedavnju prezidentju izvolba v Zimbabve. Frazer tozx vizval Robert Mugabe otstupit.
2008-04-24, cxtirek. Cxina predgonil USA i statil nai-velju internetju krain vsetuf. Soglosuo s Cxinaju medialis uzx podcxas Februar cxislo Cxinaju upotrebitelis internetuf perevisxil 221 milionis, sxto es okol sxesnades proc. Celo-Vsetju sred om upotrebenie internetuf es 19,1 proc.
2008-04-20, nedelek. Vcxera perekidal v jugju Espania u grod Malaga turistju autobus nesitsju okol piatdes Finzemju turistis. Prinaimensx 9 turistis utratili zxizn. Pravdapodobju pricxin tragediaf bil so-treskenie s pasazxir-voz cxoi sxofer bil opitju takak nepriatju pogod.
22008-04-19, subotek. Tut den na Kazahzemju step uspehuo pristanil Soiuz TMA-11 na cxoi palub bili tri kozmosnautis: Juri Malencxenko, Pegi Uilson takak pervju Jug-Koreaju kozmos-nautnica, Li So En.
2008-04-19, subotek. Obdva Europsoiuz i USA licemeruo kritikili Rosia za visxenie podporuf dla Jug-Osetia i Abhazia, no molcxili o svoi proti-zakonju podpor i uznanie om razdelenie Serbiaf. Podkupilju Gruzinju marionetnik Saakasxvili, besxaluo skacxil gor i dol kritikits Rosia, no skazal nisxto o svoi podlizanie om Busx i o svoi podpor USA-ju proti-Rosju politiaf, vklucxuo otdelenie om Kosovo.
Rosijska milicija ubila dva buntovniki v Inguszetija
No score for this post
May 13 2008, 6:08 PM
(Slovianski-P)
10i maj 2008 - Rosijska milicija ubila dva banditi v svoja operacija v Inguszetija. Ini bandit bil poraneni i zaderz'ani, kogda milicija napadnula dom v inguszsko selo. Inguszski minister od vnutrene veszczi skazal, czo oba mertve muz'i bili Inguszi, ktore nalez'ali k vooruz'ene grupi podozrevane za nedavne ataki protiv milicija i ino nasilije. Milicija naszla v dom czetiri granatometi, dva kulemeti, jedin pistolet i buntovnicka literatura.
Rosijske sili bojujut protiv buntovniki v Czeczn'a od god 1994. Nasilije rozszirilo v sosedne Dagestan i Inguszetija, dva iz najvisze bedne rosijske regioni.
