Vse znajut, zse egzistujut jaziki umetne, vimislene samimi ljudjami: Esperanto, Volapük i t.d., i prirodne vse ostalne: Ruski, Arabski, Italijanski i t.p. Zjavilo bi se, zse ne mozse bit problem, jakoj od tute dve grupi jazikov nalezsi toj ili ini jazik, to zs javno je! Opravdu, medzsu tute dva krajne punkta je kontinuum, i polno ne vsegda je mozsno najdet mesto togo ili inogo jazika, to je stepen jego prirodnsti ili umetnosti. Na primer, v Volapüke (historiczno jednom iz pervih umetnih jazikov), slova sut vimislene, v Esperanto sut pozajmlene iz prirodnih jazikov (70% iz romanskih jazikov, 20% iz nemeckih i 10% iz slavjanskih jazikov). Zjavi se zse hot esperanto je umetni jazik, on je mnogo visze prirodni nezs volapük!
Tute je jeszcze nekolko trudnih sluczajov.
V Szvejcarii sut czetiri derzsavne jaziki: Nemecki, Francuzki, Italijanski i Retoromanskij. Na nih sut publikovane oficialne dokumenti drzsavi.
Po Retoromanski govorjat bliz 60 tisacz ljudjov v Szvejcarskom kantone Graubünden (po Francuzki Grihon, po Italijanski Grigione). Ale opravdu Retoromanski je obczi naziv dlja nekoliko hot i rodnih, ale nerozumlenih medzsu soboju romanskih jazikov. K poczatku 1960-h godov na pjati iz nih provodili uczenje v mladszih szkolah. To jest, tak nazvane dialekti Retoromanskogo jazika sut stvarno osamoczene/nezavisne jaziki. Dazse slovo da v tutih jazikah se kazse rozliczno.
Predzse oficialne Szvejcarske dokumenti bili publikovani rjadom na dvuh najvisze rozprostranjenih dialektah Retoromanskogo Surselvskom i Gornoengadinskom, jedin god na jednom, drugi god na inom. Ale na poczatke 1980-h godov Retoromanska Liga (Lia Rumantsha) reszila iztvorit na zaklade treh najvisze rozpostranjenih dialektov obczi literaturni Retoromanski jazik. Slova v slovnik bili vzate soglosno principu mnozsinstva. Jesli nejako slovo v dvuh dialektah se kazse jednako, ale v tretjem inako, bilo vzato to, czo je jednako, ale jesli slovo je rozliczno vo vsih dialektah, ono bilo vzato iz jednogo iz menej rozprostranjenih dialektov. Tak zse i gramaticzne javlenja so sveta (s kazsdogo dialekta) po niti. Tutoj lokalni Esperanto imenuje se Rumantsh Grishun i funkcionira jak obczi spisovni retoromanski jazik juzs visze nezs 20 let: na njom sut peczatane vse oficialne dokumenti, na njego prevodzsut knigi s czudzsih jazikov i s dialektov samogo retoromanskogo (ja sam imam paru broszur razskazov Konana Dojla), vedut televizijne programi. Mislim, istoriczno on ima szansi, pre to, zse:
V konce KSVIII stoletja, k czasu poczatka Czeskogo Narodnogo Vozrodzsenja, vse czesko grodsko naselenje davno govorilo po Nemecki i Czeszczini ne znalo. Zakladatel czeskoj poezii Jan Neruda (1834 1891) viuczil czeski jazik v vozraste 18 let na specialnih kursah! Czeske nareczja ostavali tolko v selah, krome togo, obitateli rozlicznih sel nemalo ne rozumeli jedin drugogo. Totczasne czeske intelligenti po czastjam sberali to, czo ostalo, i dotikajucze gramatiki, upotrebljali jednaki princip, jaki bil upotrebljeni pri iztvojenju Rumansz Griszuna: jedni morfologiczne pravila vzali iz jednogo dialekta, druge ¬ iz drugogo. On ne rozvijal se prirodno na zaklade dominujuczego dialekta, jak Italijanski na zaklade florencijskogo, Ruski na zaklade moskovskogo, Francuzki na zaklade parizsskogo i t.d.
Krome togo, rozgovorni jazik, javno, ne imal mnoge slova, nazivajucze abstraktne koncepti, ih bilo potrebno vimiszljat (umetno!). Pripomenite, ruske jazikove puristi KSIKS stoletja, voini protiv czudzsejazicznih zajmovanjej, predkladali vmesto galoszi kazat mokrostupi, vmesto gorizont kolovrat i t.d. Toczno po tomu zse principu v KSVIII stoletju bili vimislene mnoge czeske slova, upotreblene do tutden. Czehi misljut o svojem jazike jak ob mnogo trudnom, opravdu: 13 sklonen i 13 czasovan, vmesto treh i treh v blizkom rodnom Slovackom! Ale truni on je, napred vsego, dlja samih czehov, pre to dazse profesori govorjut na rozgovornom Czeskom jazike, morfologija i sintaksis ktorogo sut premnogo rozliczni od literaturnogo czeskogo. Stvarno, czeski literaturni jazik dlja nih je czudzsi, blizkorodni, ale opravdu ini jazik. V obczem, jazik, kodovani v konce KSVIII stoletja dejateljami Czeskogo Narodnogo Vozrodzsenja, do tutden nosi na sebe nejaku peczat umetnosti, za czo i ima nektore osoblivosti svojego vnutrenego rozvijanja i upotreblenja v spoleczenstve.
Ale czeski jazik ne je jedini umetno vozrodzseni jazik. Upomjanem tut jeszcze dva projekta, jedin zjavil se istoriczno uspeszni (jevrejski), drugi (kafarevusa) ne bil.
V konce KSIKS stoletja, kogda Ben-Jeguda poczal svoju dejatelnost po vozrodzsenju jevrejskogo jazika, na tom jazike tiskali gazeti, zsurnali i knigi, jevrei iz razlicznih krain inokogda govorili na njom medzsu soboju, ale nikto ne govoril na njom vo vlasnom zsitje, v semje. Ben-Jeguda reszil, zse jazikom jego pervogo sina, rodzsenogo v 1882-om gode, bude jevrejski. Zsebi starat se o detke, on uspel najdet zsenu, dost dobro govorjuczu po jevrejski. Prez 20 let, v 1902 gode, juzs kazsda desata semja v Jerusaleme (!) vvela v svojem dome jevrejski Drevni jazik ne imal slov dlja mnogih tutdennih pojat, bilo potrebno tvorit ih izmenenjem znaczenij starih slov, ili od juzs ekzistujuczih korenjov soglasno zakonam jevrejskoj gramatiki, ili sjedinenjem dvuh korenjov To bil jedini v historii ljudstva primer, kogda jazik, na ktorom nemalo ne govorili, znovu stal zsivim, rozgovornim pisze Szoszana Blum.
K poczatku KSIKS stoletja Grecki jazik preterpel znaczne izmenenja od Drevnegreckogo. Uprostila se morfologija, izmenil se slovnik. Izmenenja dotknuli dazse take oblasti leksiki, ktore obiczno v libojakom jazike ostajut neizmenene v czas mnogih stoletij. To sut slova, imenujucze kadzsodenne koncepti: hleb (psomi vmesto drevnegreckogo artos), voda (nero vmesto idro), vino (krasi vmesto uinos), les (dasos vmesto ili) i t.d. V to zse vremeno, jak biva neredko, silu dlja borbi protiv osmanskogo carstva grecki narod iskal v svojej slavnoj drevnej historii. Toj patrioticzki poriv dotknul i do jazika.
Ustni variant greckogo jazika mnogih ne zadovoljal velikim mnozsestvom zajmov iz drugih Europejskih jazikov i iz Osmanskogo. Adamantios Korais na poczatke KSIKS stoletja iztvoril jazik, imenovani im Kafarevusa Glossa ( ), to je czisti jazik. Takim, on mislil, stal bi Grecki jazik jak rezultat prirodnogo rozvijanja, jesli bi nego ne ovplivnovali druge jaziki.
Posle osvobodzsenja Grecii od osmanskogo iga v 1821-om gode, kafarevusa formalno stala oficialnim jazikom, v to vremeno jak dimotiki (), narodni jazik, bil upotrebleni v kazsdodennoj komunikacii. Diskusii ob pravilnosti upotreblenja togo ili inogo varianta jazika prodolzsali do 1976-go goda, kogda dimotiki bil oficialno objavlen derzsavnim jazikom Greckoj Republiki. Ale kafarevusa imala veliki vpliv na dimotiki, i process jazikovogo stanovlenja do tutden nemozsno nazivat zakonczenim pisze Sergej Poznjakov. Czobi ocenit razmah togo lingvisticzkogo eksperimenta, voobrazite, zse v ruskih szkolah v 70-je godi KSKS stoletja uczenje fiziki i matematiki provodzsut na malo modernizovanom Staro-Slavjanskom jazike, na njom zse kazse TV, govorjut politiki, ale v kazsdodennom zsitje vse govorjut po Russki
Mnozsinstvo slov libojakogo jazika imajut premnogo drevni iztok. Ale nektore slova imajut vlasnogo autora. Slovo promiszlenost vimislil i vvel v upotreblenje Karamzin, Dostojevski iztvoril slovo stuszevatsa, a Zoszczenko izraz v rastrepannih czuvstvah. Voobrazite si tutczas jazik, 40% slovnika ktorogo sostavljajut polno nedavno vimislene slova. To je tutdenni Turecki jazik.
Leksika i gramatika tureckogo jazika bila moczno ovplivnovana arabskim i persidskim jazikami; literaturni jazik KSVI-KSVIII stoletij bil polni arabskimi i persidskimi leksiczkimi prejatimi slovami, tureckoj stvarno ostavala tolko gramatika. Iztisczenje mnozsestva arabo-persidskih zajmov i zamenenje ih iztoczno turec
Leksika i gramatika tureckogo jazika bila moczno ovplivnovana arabskim i persidskim jazikami; literaturni jazik KSVI-KSVIII stoletij bil polni arabskimi i persidskimi leksiczkimi prejatimi slovami, tureckoj stvarno ostavala tolko gramatika. Iztisczenje mnozsestva arabo-persidskih zajmov i zamenenje ih iztoczno tureckimi sluczilo se tollko v 1930-je god i bilo rezultatom aktivnoj jazikovoj politiki, provodimoj iztvorenim v 1932-om gode iniciativoju prezidenta Atatjurka Tureckim Lingvisticzkim Spoleczenstvom, pisze enciklopedija Krugosvet. Vmesto prijatih slov bilo predlozseno ne tolko vratit davno ne upotrebljajeme turecke slova ili upotrebljat dialektne, ale tozs i upotrebljat mnozsestvo neologizmov, iztvorenih na zaklade ekzistujuczih korenjov i suffiksov. Zsurnalisti tureckih gazet pisali svoi statii na Osmanskom Tureckom, potom predavali ih tak imenovanim zamennikam slov, ktore gljadeli Svodni slovnik i zamenjali kazsdo arabsko ili persidsko slovo na vlasni novoturecki ekvivalent!
Britanski izsledovatel Dzsefri Ljuis (po Angliski Geoffrei Levis) najmenoval svoju knigu Turecka jazikova reforma: katastroficzni uspeh. Katastroficzni bo jak rezultat toj reformi turecke czitateli juzs v konce KSKS stoletja ne mogli rozumet bez prevoda knigi tureckih pisateljov, napisane v 1920-1930-je godi KSKS stoletja! Recz je ne tolko o izmenenju alfabeta od arabskogo na latinski, ale osoblivo ob pretvorenju zakladov sintaksisa literaturnogo jazika i zamenenju jego slovnika (od 1932 goda do 1966 goda czast posebno tureckih slov poviszila od 35% do 72%).
Rezultat: libojaki literaturni jazik, razliczno od svojego polno prirodnogo rozgovornogo prijatelja, v nejakoj pomere jest umetni. Ciril i Metod vimislili ne tolko azbuku, oni iztvorili tozs i mnozsestvo slov, imenujuczih abstraktne koncepti (blagodat, dobrodetel, preljubodejanje, jedinorodni i t.d.), ktorih predzse ne imal jazik Slavjan. Oni vveli v upotreblenje veliko mnozsestvo sintaksiczkih sredstv, predzse ne upotreblenih v razgovornom jazike, ale potrebnih dlja literaturnogo oformlenja trudnih idea. Za to tozs i ih, opravdu, mozsno je imenoval tvoriteljami umetnogo jazika.
I didn`t read everything, just the beginning. I`ll read it later. I noticed that you said Italian is a natural language. It`s not natural at all. Don`t talk about something you don`t know much about, because there are Italians who don`t understand their official language.
Obren, read carefully this beginning once again. There is written: author Sergej Jaroslavcev.
I suppose he meant that average man consider Italian as natural, because later in the article he writes what Italian is actually.
Are you sure? I thought that all the other Slavic languages are as flexible as Polish in their word "order" exept maybe the Bugarian/Makedonien languages.
You live and learn!
