Rojen sem 01. 01. 1932 leta. Izobrazevanje mi je potekalo od vajenca do mojstra strojnega kljucavnicarja; vrtalnega mojstra za globinsko vrtanje na nafto; strojno-rudarskega tehnika; inzenirja strojnistva in profesorja industrijske pedagogike.
Delal sem pri Proizvodnji nafte v Lendavi kot obratovodja strojnih delavnic, kot ravnatelj v Srednji tehnicni soli v Lendavi in pomocnik ravnatelja v Sredni tehnicni soli v Kranju, od koder sem pred enajstimi leti sel v pokoj.
Ze trideset let se ukvarjam s kiparstvom v tehniki elektricno oblocnega varjenja jekla. Izdelal sem vec kot 2500 malih skulptur. Imam skulpture na javnih mestih: Kranj, Kokrica, Videm ob Scavnici, Mokronog, Zlatar, Sanski most, Dudovica, Grinburg…
Imel sem 130 samostojnih in 300 skupinskih razstav po vseh drzavah nekdanje Jugoslavije in v tujini. Sodeloval sem na petdesetih likovnih kolonijah : Trebnje, Gozd Martulj, Dudovica, Gadzin Han, Sanski most, Tavankut, Belisce, Virje, Zlatar, Videm ob Scavnici, Litija, Karlovac…
Pred hiso imam VRT SKULPTUR s sedemdesetimi eksponati iz nerjavnega jekla: od NAIVE, preko ekspresionizma, kubizma, minimal arta, konstruktivizma, do ABSTRAKCIJE. Sedaj izdelujem RELIEFE, ki jih poznavalci opredeljujejo kot VARJENE GRAFIKE.
Vec kot stirideset let pisem poeziju v vseh stilih in izraznostih - za otroke in odrasle. Pisem aforizme in zelo rad eksperimentiram v pesnjenju. Ze dve desetletji pisem eseje o likovni in literarni umetnosti.
Imam 120 knjiznih izdaj, vecino v samozalozbi. Izdal sem prvo knjizno zbirko HAIBUNOV in PETEROSTISJA = CINQUAINA v slovenscini.
Sem predsednik HAIKU DRUSTVA SLOVENIJE in predsednik Sekcije umetnostnih varilcev, kovacev in livarjev Plamen pri Drustvu za varilno tehniko Ljubljana.
- MOJE MINULO DELO
/ Pesem v prostem verzu - napisana 1984. leta /
O, glej, moje minulo delo so
ze pobrisali s table !
Stirideset let so ga brisali,
da bi puscalo sledi v mozganih.
Onega direktorja sem ucil,
kako se dela z ljudmi.
Konstrukterju sem trdnost razlagal,
monterju strojne dele razkazoval.
O skodljivosti alkohola sem
tistemu pijancku govoril.
Nekaj izprijencev sem z
vzgojnimi besedami naslajal.
Strugarja sem sorocnosti ucil,
risarja z risbami mucil.
Huligani so obcudovali moj pogum,
dolgo brado, lase in se um.
Nekaterim sem vzor bil, za svoje
delo sem skoraj priznanje dobil.
Na mojem minulem delu se je
ostrilo deset tisoc umov,
da bi potem pozabili na BRUS.
- Pesem iz zbirke PABERKI MOJIH MISLI - 1985. leta
OKENCEK E
Urejen po horizontali,
usklajen po vertikali,
vsak okencek izpolnjen,
vpisati od roba do roba,
izpolniti s tiskanimi crkami,
zapisati v novih dinarjih,
pisati s kemicnim svincnikom,
kolek za tri dinarje.
Tako izpolnjen OBRAZEC
oddajte pri okencku E.
- OTROSKE PESMI -
Iz zbirke PESMI ZA VNUKE I. in II. del - 2000
NAS SLIKAR
BABICA Z BARVICAMI RISE
VELIKA MESTA, LEPE HISE,
Z ROZICAMI POSUTE STEZICE,
NA VSEH OKNIH CVETLICE.
VNUKEC DAJO JO OPAZUJE,
LE KAKSEN NAKLEP KUJE?
TAKOJ, KO ONA ODIDE STRAN,
BO ON POSTAL SLIKAR ZNAN.
----------
MODRE HISE
VNUCKA GLEDA BABICO,
KAKO RISE KRAVICO.
NASMEJANA VSA VESELA
RISATI BI TUDI HOTELA.
VZAME OLJNE BARVICE
IN ZA HRBTOM BABICE
S COPICEM NARISE
PO ZIDU MODRE HISE.
- SONETI -
Iz zbirke NEVARNI SONETI - 1998
OD NIC
Kako je bilo, ko je se povsod bil nic?
Verjetno od nic nihce se ni zacel,
ce nic drugega, je vsaj zivljenje imel;
brez tega se bo zacenjalo kdaj drugic.
Tudi on je za stvaritev nekaj rabil,
da je lahko zamesil to cudno zmes.
Razum nikakor noce doumeti, da je res
verjetno na svoje testo ze pozabil.
Izobilje premore, kdor nic nima.
Zivljenje mu svobodno kot ptic leta,
v domisljiji pocne vse, kar ga zanima
v vesolju z vrtecega se planeta,
ki za vsakogar le enak konec ima,
ceprav se mu nic dobrega ne obeta.
- Iz zbirke ONEMOGLA VRTAVKA - 100 sonetov 2002
DOTA NARAVE
Po zarasceni njivi se cvetijo
spomini otrostva - ko sem bosonog
opletal za plugom - brez domisljije
prihodnosti in more preteklosti.
Kadeca se crna prst - kot upanje
za jutri - je bila res radodarna :
zadostovale so ji kaplje dezja,
domaci hlevski gnoj, globoke brazde...
Kalivo zrnje in prgisce potu
je vedno vrnila - placilo za trud
in dota narave za prezivetje.
Potrpezljivost ostaja uteha
obrabljanju zaznamovanih misli
in vaba za pozno premisljevanje.
-------------
RAZJAHANI
Prebodeni horizont kaplja po tleh,
zadaj je vidno brezmejno segnitje,
ko obznanjanje razkazuje vpitje
in v temi pricakuje odzive vseh.
Ostajajo puste razdalje v oceh -
del navitosti v nepomembno zlitje,
ki caka na zakonito odvitje -
ceprav se na nitki napihuje meh.
Taksna sovpadanja prestevajo vonj,
ko se utrujenost vsiljeno maje -
danes so micne odslikave zastonj.
Zdaj ze prihaja do votle predaje
vceraj brez milosti razjahanih konj
- kar je zeljeni obliz za utaje.
Joze Volaric.
This message has been edited by Stardragon on Dec 9, 2002 9:04 PM This message has been edited by Stardragon on Dec 9, 2002 9:02 PM This message has been edited by Stardragon on Dec 9, 2002 9:00 PM This message has been edited by Stardragon on Dec 9, 2002 6:35 PM This message has been edited by Stardragon on Dec 9, 2002 6:13 PM This message has been edited by Stardragon on Dec 9, 2002 6:04 PM
Radovednost mi ni dala miru, poskusal sem eksperimentirati s haikuji. Napisal sem haikuje s polnim stikom ali rimo, kar pravijo, da ni prav ? Japonci ne poznajo rime ! Ce nekaj ni prepovedano in ne skodljivo, lahko poskusam !
Iz knjige POTNIK SKOZI HAIKU - 1997
Sled pelje pogled
v nedogled - misel stece
nazaj drhtece.
-------------
Rumeni listi,
veter sadovnjak cisti.
Komu koristi ?
Potem sem poskusal s haikuji z odmevom, ko je prvi verz neslednjega haikuja odmev zadnjega verza predhodnega, ki sem jih vezal v pe(n)tljice, pri kateri je prvi verz prve pesmi enak zadnjemu v pe(n)tljici.
Primer pet clenske pe(n)tlice iz zbirke KLIC SIMFONIJE... ( Haaiku pe(n)tljice ) - 1999
KLIC SIMFONIJE
z druge strani odmeva:
PRVI STAVEK - KRIK.
-----------------
PRVI STAVEK - KRIK,
s tabo se je zacelo,
DRUGI STAVEK - MOLK.
-----------------
DRUGI STAVEK - MOLK,
zbledele iluzije,
TRETJI STAVEK - DVOM.
-----------------
TRETJI STAVEK - DVOM,
naivnost v lastni pasti,
CETRTI STAVEK ?
-----------------
CETRTI STAVEK :
po prapoku - futur pok,
KLIC SIMFONIJA.
----------------
Ponujam v razsojo haiku pe(n)tljico z rimo:
VSE JE MINLJIVO,
oh, kako zanimivo,
PA SE IGRIVO.
------------
PA SE IGRIVO,
ko je zadetek v zivo
JEZIVO TKIVO.
------------
JEZIVO TKIVO
nujno rabi cepivo
( POPAJ OLIVO ).
------------
( POPAJ OLIVO )
ljubezensko gradivo
SE SPOPADLJIVO.
------------
SE SPOPADLJIVO
postaja to berivo,
VSE JE MINLJIVO.
------------
Napisal sem nekaj zbirk haikujev z odmevom, ko je celota 360 pesmi v eni pe(n)tljici in sem jo poimenoval VERIGA = RENGA.
Joze Volaric.
This message has been edited by Stardragon on Dec 9, 2002 9:11 PM This message has been edited by Stardragon on Dec 9, 2002 9:08 PM
Scoring_Disabled_Msg
(no login)
HAIBUN
No score for this post
December 10 2002, 1:01 AM
Joze Volaric :
- HAIBUN -
OSAMELOST ali LACEN JE VSEGA SIT
Osamelost je darilo sodobnega zivljenja, ki ob / pre / hitrem rastu prebivalstva / Po oceni 1995 leta je bilo 5. 733. 687. 096 prebivalcev ! Ce upostevam 2% letni prirast, nas je okrog 6,5 milijard !!! / in dveh skrajnostih - obilju in bedi - bolj in bolj pridobiva na moci, veljavi in obsegu.
Ne vedo, kaj bi -
ki imajo prevec in oni,
ki nimajo nic.
Sestopi, prosim !
Stojis mi na kurjem ocesu.
Toliko nas je !
Pri ljudeh, ki so delezni ene ali druge skrajnosti, je zanimivo, da se najpogosteje zelo hitro zazna cut osebne odtujenosti - izginjanje bistva, ki je zaznamovano s cutom osamljenosti in izgubljenosti.
Osamljenost :
Stanje dusevnosti,
ko se ne najdes.
Bolj in bolj sem preprican, da osamelost ni stanje, ko nikogar ni ob tebi, ko te nihce ne poslusa in ne seze v besedo, ali ti ne pridrzi plasca pri slacenju in ne caka za tabo v vrsti za loterijo.
Vse vas imam rad,
toda, ce vas ni ob meni
- si zadoscam sam.
------------------
Ko vas ni na
nobeni strani sveta
- poiscem sebe !
Pri tem ne mislim, da bi rad bil Robinzon - nekje sam na otoku, ali v kletki in mogoce na Marsu, brez stikov z ljudmi in njihovim zlahtnim balastom. Nikakor ne, to bi me motilo, bilo bi mucno - brez dusevne hrane.
Zagotovo bi mi manjkala hudomusna, vulgarna in ne nazadnje neumna pocetja ljudi na Zemlji. Vsakodnevna dogajanja v druzbi plemenitijo, ali vsaj blagodejno dopolnjujejo moje razmisljanje.
Bodite strpni
do sebe - poslusajte novice
z rahlim nasmehom.
-----------------
Poslusam - gledam.
Pa to ni res, kar pocnejo !
Ubogi vsakdan !
-----------------
Joze Volaric.
This message has been edited by Stardragon on Dec 10, 2002 1:08 AM This message has been edited by Stardragon on Dec 10, 2002 1:04 AM
Scoring_Disabled_Msg
(no login)
Re: OSOBNE STRANICE : Joze Volaric, poezija
No score for this post
December 10 2002, 10:17 PM
- PETEROSTISJE = CINQUAIN -
Po vzoru na pesnitev CINQUAINOV ameriske pesnice Adelaide CRAPSEY, sem izdal prvo zbirko peterostisja 1995 leta. Oblika je silabicna v zaporedju verzov 2 / 4 / 6 / 8 / 2 zloga.
DANES
po neurju
je zemlja zaspala,
le marjetice gledajo
V NEBO.
----------
TRAVA
me vabi, da
lezem na mehkobo
njenega ze zelenega
JUTRA.
----------
PRED PRAG
sem stopil in
omahoval, ali
naj potrkam, pa zaslisim...
VSTOPI !
----------
OGENJ
je s plamenom
pozlatil les - potem
pride veter in raznosi
PEPEL.
----------
ZALOST
se sezuva
pred mojimi vrati,
potem se po vrsti splazi
V SRCE
----------
RISAL
sem s prstom po
pesku, vse misli sem
narisal, potem je prisla
PLIMA.
----------
Potem je spet stopila v ospredje moja radovednost in sem ugotovil, da lahko iz cinquaina napisem najkraso pesem, ce verjamm trditvi, da je haiku najkrajsa pesniska oblika / 17 zlogov /. Napisal sem dve zbirki OGLATE MISLI I. in II. del - 1995 leta, s silabicnostjo 1 / 2 / 3 / 4 / 5 zlogov po verzih in jih poimenoval stopnicasto peterostisje.
Dve zbirki, DOMISLICE in AFORIZMI, sta izsli 1982 leta. Na zalogi sem imel okrog 20. 000 domislic, ki sem jih potem do leta 2000 izdal v dvajsetih zbirkah in v letu 2001 sem izdal izbor KO SE VSE KONCA...z vec kot 6000 aforizmov.
1. Ceprav nisem njihov sin, so me pripravljeni zrtvovati.
2. Tudi velike je lahko spraviti skozi mala vrata - v obe smeri.
3. Ne bo vam uspelo vsiliti vasega mnenja nasi demokraciji.
4. Rajsi imam posteno goljufijo, kakor ce mi to pocnejo se neposteno.
5. Sreca za ljudstvo je, da oblast nikoli ne jemlje nezakonito, ona vse pocenja zakonito.
6. Na poti do slave se porusi marsikateri most, da bi se postavilo slavolok.
7. Sreca, da je poslednji vlak imel toliko zamude, pa smo ga se ujeli.
8. Na napakah se ljudje ucijo, toda mi ze predolgo proizvajamo ucila.
9. Pri iskanju srece sem najpogosteje zavihal rokave.
10. O, bog, nikar mi ne uresnici vseh zelja.
11. Kako hitro mine dan clovekovih pravic.
12. Kadar boste rabili lepe zelje, se oglasite.
13. Zagotovo je nekje izhod, cutim prepih.
14. Ko se zep prazni, se glava polni.
15. Ustavite Zemljo, izstopil bi.
16. Kaj reci o cloveku ? To je treba doziveti!
17. Na poti v svetlo prihodnost vzamite sveco, mogoce zmanjka elektrike, ko pridete tja.
18. Humanost - pred obglavljanjem mu izpolnijo zeljo.
19. Pocenjanje neumnosti - igre brez meja.
20. Ta knjiga je izsla z mojo in bozjo pomocjo.
21. Ce ze Bog ve, kaj delam, zakaj ne bi se ljudje.
22. Vsak obcan ima enkrat letno pravico na vse stiri letne case.
23. Kmalu bodo ribe ponujale tri zelje, da jih potegnemo iz vode.
24. Kogar pici kaca, se izogiba dezevnika.
25. Dobra vlada pripelje ljudstvo dalec, slaba se dalj.
26. Koncno so tudi krave podedovale nekaj od cloveka.
27. Dobro jim placujemo, da iscejo nacine, kako bi nam se vec vzeli.
28. Za pismene so povsod omejitve, na voljo imajo le 25 crk.
29. Imate vse moje mere in svojo domisljijo.
30. O meni, po meni - prosim !
Joze Volaric.
This message has been edited by Stardragon on Dec 10, 2002 10:25 PM
Scoring_Disabled_Msg
(no login)
Re: OSOBNE STRANICE : Joze Volaric, poezija
No score for this post
December 11 2002, 1:08 PM
Za zakljucek vam bom ponudil SONETNI VENEC z AKROSTIHOM - moji zeni - iz zbirke RAZLITA SEDANJOST - PREBREDENA REKA, 10 sonetnih vencev, 2002.
MAGISTRALE - V
(Z)acela sva, ko so cesnje zorele;
(L)etni casi so se hitro vrstili.
(A)vanture so nam dogodki skrili,
(T)eptale so poti noge vesele.
(K)lilo je povsod - oci so zarele.
(I)mela sva vse - z delom so krasili
(V)eselosti ljubezni v zibki mili;
(E)nacajem so pticice zgolele.
(Z)eljam so objemi iskre kresali,
(N)akljucja v sanjah veselja kovala;
(A)lelujo so starsi na pot dali.
(V)odi oba zelja, ki ni zaspala.
(E)mocij so se prepolni predali;
(R)azveseli se dan - vse sva mu dala.
----------
SONET 1 / V
Zacela sva, ko so cesnje zorele,
ljubezen ne vprasa, kaksen je znacaj,
zivljenjsko tehtanje opravi skrivaj
in ne meri, kar so predice sprele.
Neprehojene poti so dehtele,
z veseljem bi jih prehodila se kdaj,
ko se spomini vrnejo in bo maj
- najine pticke niso odletele.
Petdeset let je rastlo klobko preje,
casi so patino nanj nalozili,
bistrino vanj naj soncni zarek seje.
Preziveto v sanjah so spremenili
prehojeni potokazi pozneje
- letni casi so se hitro vrstili.
----------
SONET 2 / V
Letni casi so se hitro vrstili,
mladost mize odtece - vse je zaman,
zivljenjski kvadrat je z usodo obdan,
ce molcimo, ali pa smo zavpili.
Povsod in nikamor niso vabili,
iskali so le delovno vneto dlan.
Vse je ponujeno in nic ni zaman -
sele, ko mu na rep stopis - zacvili.
Zagotovo je in bo lepo v dvoje,
vsaj en vedno poisce izhod v sili,
previdno - z obcutkom usmeri oje.
Mavricnosti ne bodo prelomili,
narava ponuja zlahtne pogoje,
avanture so nam dogodki skrili.
----------
SONET 3 / V
Avanture so nam dogodki skrili,
korake je spremljal zvedavi sepet,
obzorje zarelo kot vzcveteli cvet,
v izjemah so dnevi plat zvona bili.
Presledke so z vonjavami skropili,
vsak dan je ponujal vabeci obet,
tema ni skrbela, ce je sen ozet,
obeti so zaporedja hvalili.
Ni varno, ce molk brezcasja zaboli.
Tudi najine tarce so samele,
vedela sva kaj v brezglasju mrgoli.
Ob jutrih so ptice veselo cvrlele.
Clovek tisto zmore, kar si dovoli
- teptale so poti noge vesele.
----------
SONET 4 / V
Teptale so poti noge vesele.
V veselju je lahko vse okraseno,
tudi puscava valovi vodeno,
sence se lovijo, ko so zbledele.
Tezave otrostva so zvodenele,
v gaspercku je dolgo tlelo poleno,
ceprav popito ni vedno medeno,
v molcecnosti so daljave donele.
Ko se zmeckanost brezciljno kobali
in so se nehvaleznosti izpele,
se pregnani v tujo senco zavali,
Niso marjetice v sledeh uvele,
po modrini so disali pomoli,
klilo je povsod - oci so zarele.
----------
SONET 5 / V
Klilo je povsod - oci so zarele,
nekaj pogleda je ostalo v lini
in grenke pozabe v zavreli slini
- sojenice so letine pozele.
Razmajane figure so hitele,
pajaci rad kopitljajo v dolini.
Vsak izhod v nuji je bil edini,
se preden so se grmade ogrele.
Okolje milo cebljanje naznanja,
premori so razpadanje zakrili,
ceprav se nam rezgetanje priklanja.
Mnogo jih je bilo, ki so celili
rane brezskrbja, ki se v noc zaganja.
Imela sva vse - z delom so krasili.
----------
SONET 6 / V
Imela sva vse - z delom so krasili
vsak dan in v sledeh zapuscali odtis,
pogled je pogosto brzel cez previs,
preden so se viharniki zganili.
Rumeni listi so v zavetju gnili,
na solskih tablah ni prezivel izbris,
se v spominski knjigi je zmanjkal opis,
vsi prividi so se ze razkropili.
Na nebu so oblaki se zdaj sivi,
drobci zelja so pogledu sledili
- upehanost je ostala na njivi,
Ko se jeza naveliča, zacvili,
predvsem kadar so presledki lomljivi
- veselosti ljubezni v zibki mili.
----------
SONET 7 / V
Veselosti ljubezni v zibki mili
carodej bivanja nasmeh prinasa
in ne isce v brezmejnosti mejasa,
ko so na zalogi zlahtni fosili.
Otoznosti so vecere razlili,
pis dnevne skrbi v brezcasje raznasa,
zivljnju ostaja le del rovasa,
pesem so zarki v narocje zgrnili.
Kako naj se v krog prelevi trikotnik,
da ne bi z ostrostjo druge prizadel
in ostal udelezencem popotnik ?
Zakaj ne bi se pravljice grmele
in zgodba ostala duha dobrotnik
- enacajem so pticice zgolele.
----------
SONET 8 / V
Enacajem so pticice zgolele,
najina mavrica je brez premaza,
togotnost se ni nacela obraza,
saj se medijo delovne cebele.
Se dolgo bodo brlivke brlele,
potovanje ne bo brez potokaza,
in zadoscenje brez slasti namaza,
zivljenje so hvaleznosti prezele.
V otrostvu je krompir bil za kosarko,
iz gozda so se klicaji ozdvali,
po prasni poti pogled spremlja starko.
Vabljivi klici so zaznamovali
v brezvetrju z belimi jadri barko,
zeljam so objemi iskre kresali.
----------
SONET 9 / V
Zeljam so objemi iskre kresali
(V podrasti so odmevi ulovljivi -
odbleski pospanih senc so gibljivi.)
razsodnosti brezcasja darovali.
Obris spominom so zaznamovali
dogodki, ki so nenehno vabljivi:
vedno v dosegu in neulovljivi
- trdoto biti so oblikovali.
Sama si nastavljava ogledalo,
lastno strugo je vztrajnost izrezljala,
curljanje v njej nikoli ni zaspalo.
Gene sva imela, drugo nabrala,
(Nepostorjenega bo se ostalo.)
nakljucja v sanjah veselja kovala.
----------
SONET 10 / V
Nakljucja v sanjah veselja kovala
in z ostrine odstranjevala bridkost,
ki je zavedno le najina skrivnost
- ostala je se uganka predala.
Vse podarjeno se nisva oddala,
za na drugi breg se najo caka most,
prehojeno ni dokoncna velikost,
na obzorju zdi pescena obala.
Razumevanje je tehtalo obstoj,
pogoji so svojo doto jemali,
celote ni mogel zajeti razkroj.
Modrini visin so temo razgnali
ostanki moci v cakanju na breboj
- alelujo so starsi na pot dali.
-----------
SONET 11 / V
Alelujo so starsi na pot dali,
prehojeno so bile razvaline
in kot pravijo zmotne usedline:
kar mladostni klici niso zaznali.
Navkreber so vsi ledino orali,
(Nenadejane so bile doline
in vabljive neprehodne strmine.)
disece cvetje nabirali v kali.
Prvo zverizeno pot ni zaznal kriz,
za prvim ovinkom je skrb hlastala,
veselje je ustvarjal luknjast drobiz.
V vseh prostorih je praznina regljala,
nenasitna vedozeljnost je obliz -
vodi oba zelja, ki ni zaspala.
----------
SONET 12 / V
Vodi oba zelja, ki ni zaspala:
obesila sva jo na zlato nitko.
Stegovalo se je obzorje vitko -
odtenke mavricnosti sva izbrala.
Razseznost zelja se se ni preklala
v zaspanosti, ki jo obkroza plitko.
Vesela sva vseh - nudiva vizitko
in zelje, ki vam jih bova prebrala.
Bilo je na mizi raznih melodij,
tudi ogrizki so pod njo ostali,
videno je pogosto obkrozal sij.
Redki so odisavljenost zaznali
in se zavedali vabe galaksij.
Emocij so se prepolni predali.
----------
SONET 13 / V
Emocij so se prepolni predali.
Grela je otrostvo bozicna slama -
mikala revnost Kristovega hrama.
Zakaj naj bi se v tujosti kesali ?
Casi mladosti so voljno plesali,
odbrzela je stiriletna drama.
Tezi zivljenja ni manjkalo grama
tudi, ko so oje drugi ravnali.
Nisva vedela za vabljiv potokaz,
bilo je tezav - stoje sva prestala;
nezazeljenih senc ne mara obraz.
Se preden sva krepost duha zaznala
po belini sva rada puscala gaz -
razveseli se dan - vse sva mu dala.
----------
SONET 14 / V
Razveseli se dan - vse sva mu dala.
Lovila sva usamljeno kresnico,
iskala v zapuscenosti resnico,
da bi golo radovednost oprala.
Obcudovala sva klic ogledala
in pogosto opustila sladico,
v gnezdu obcudovala golobico,
najraje sva v zarjo pogled poslala.
Ponujala sva zrelo zrnje mlinom,
ceprav so sanjske brzice norele -
prevec molka sva pustila spominom.
Vse vozle so tujosti razpletele
in obesanja nastavljale klinom.
Zacela sva, ko so cesnje zorele.
*******************************
In za zakljucek se vam prav lepo zahvaljujem na potrpezljivosti. Vesel bom vsake vase misli, neglede na njeno vsebino.
Zakljucil bom z mojo domislico, ki mi, ko jo preberem, ironicno raztegne obraz.
Ne trudite se s skakanjem v prepad, vsakdo vas z veseljem tja porine !