Nostalgicni misli za sonot I javeto
VO ZHELEVO BILBILITE VECHNO PEAT
Gorniot naslov e fragment izvaden od enciklopedija. Vonea ushte pishuva deka vo Makedonija zhiveat najraspeanite bilbili vo svetot …! Verojatno toa se I najskapocenite zborovi napishani vo edno vakvo obemno delo. Poslednovo e fakt, zashto napishanoto e vistina, a ubavinata shto zrachi od nea e nesporedliva. Vprochen, shto bi bilo toa, neshto drugo shto bi deluvalo kako opis ili realnost poubavo od prirodniot raskosh vo zemja vo koja peat bilbili?
Zapisot na pesnata za bilbilite me vrati tri desetletija nazad vo moeto Zhelevo. Seloto e rasposlano vo lerinskata oblast od Primorska Makedonija, [ denes , pod okupacija na Grcija ], Pesnata na ovie pesnopojni ptici me vrati so mislite vo tatkovinata zashto tochno ova selo e gnezdoto na bilbilite. Tie se tamu I denes, po gorite I livadite peat.Denes seloto e rechisi urnato. Vo znak na grchkata drzhavna tiranija selanite se raseleni. Zhelevo e mrtvo. Samo pticite kako zhiv ornament na prirodata ostanaa da go ubaveat ovoj kraj, se razbira megju niv I bilbilite so nivnata opojna pesna koja, kako da ja slusham ovde vo Kanada, preku golemite okeanski dalgi pristignata od Zhelevo… No bez da me lazhe zanesot, jas znam deka I denes bilbilite peat kacheni na granki od ovoshki pred kukite vo Zhelevo, ostaveni prazni da zjaat I stradaat od zabot na vremeto. Zhelevchani kraj rodnite ognishta gi nema. Tie, kako I jas se razseleni po svetot, ostanati samo so spomenite za ubavoto selo Zhelevo.
…Zhelevo od site strani e opkoleno so planini. Kraj seloto teche Zhelevskata reka-kako konec od gerdan, so duzina mostovi gi sostavuva tesnite patchinia so djadeto. Djadeto pak, e istorija za sebe. Pochnuva od albanskata granica I minuva niz Kostur I selata Rula, Trnava, Oshchima, Zhelevo, Psoderi, Rmensko, Lerin…I ponatamu pravi nova nizalka od sela I gradchinia, se do Solun. Ovoj pat go izgradile rimjanite, koga pominale francuzite niz Makedonija go asvaltirale.
SONOT ZA ZHELEVO
Da se zboruva za Zhelevo, znachi da se zboruva za rasplakana ubavica za koja osven ubavina ima I teror nad nea od grchkite okupatori. Zagradeno vo planinite, seloto e rechisi poplaveno od izvorski vodi. Vsrede selo grgaat cheshmi. Nema planina ili gora da nema izvori, voda lesna, studena I chista, izvorska-da se napiesh I da nemozhesh so leb da se nasitish…Zhelevo e lichno I vo zimsko vreme. Koga pagja sneg, mu dava inakva ubavina. Go oblekuva kako vo belo platno-nekakva-kralska nosija, sekoja godina se nova soshiena. Sepak, vo Zhelevo sonot e son vo letno vreme. Seloto e kako slika nenaslikana, ubavina neotkriena, livada nepokosena, polna so cvekinia povadeni, izrasnati I nesobrani I neizmirisani…Ex, tuka megju tie gori, trevi, izvori I cvekinia…tuka, mozhesh da ja slushnesh pesnata na bilbilot shto go miri I topli srceto. Tuka, toa e mestoto na rajot nad koe denes vladee molk I pustilo. Ulicite vo Zhelevo stanaa stinija, diva I obrasnata. Patchiniata so nivjeto I razurnatite kuki stanaa edno, ne se poznava nishto. Nekojpat, edno od najgolemite sela vo lerinskata okolija, kade orata I pesnite go plamtea zhivotot, sega e samo ubav spomen. Minatoto I za minatoto se zhenite I chupite oblecheni vo zhelevskata nosija koj ja pravea krasotijata na seloto ushte poubava.
KOGA REDI MAKEDONSKATA MAJKA
Ne daleku od Zhelevo e Prespa I Prespanskoto ezero, German I Nivici, Oromnik, Papli I Rudari. Ovde se ubavinite I bogastvata, planinite kade komitskite pesni se peele i kade se razvivalo makedonskoto komitsko zname. Ovde e makedonskata istorija I bogastvoto od minatoto na nashiot nesreken narod. Grchkite shovinisti prekrstija I zabranija se shto e makedonsko. Samo dve raboti ne uspevaat da gi izmenat. 1. Koga redi makedonskata majka, gorda makedonka, plache, vika I redi po makedonski; 2. Poveketo mesta, nivje, gradini I imoti koj bea krsteni od dedovcite I chukun pradedovcite na zhelevskite selani. Grchkite shovinisti ne mozhat da gi izmenat ovie iminia, zashto ne bea zapishani nikade osven vo umot na zhelevchani. Ete, sega gi pishuvam jas, za da ostanat vechni I besmrtni. I za da se srami od niv grchkiot okupator se duri ne ja napushti teritorijata na Egejska Makedonija. Makedonskite iminia od mojata porobena rodina – Zhelevo ne stojat samo vo mojata I svesta na selanite. Zad dolu navedenite iminia stojat I imenuvanite prostori vo Zhelevo koj ne se odbelezhani za grkot da gi pogrchuva, nitu pak mozhe da gi krene I odnese negde. Iminiata se: Zhelevo, Starozhelevo, Bratindol, Broda, Chukite, Vodenchiniata, Kilevska maala,Vardar maala, Ostenec, Selca, Kafeto na Temovci, Golema Livada, Kasharica, Djolintrap, Belioch, Sperkojca, Galik, Volnishtata, Zdraec, Losh trap, Asana padina, Zhelevskata reka, Rendesh, Crvenicata, Lojata, Shalojca, Kundelica, Beli orebje, Mankoj livadje, Rasarnica, Belich, Shelishte, Malata kilevska maala, Pandarcheto, Padinata, Ramna plocha, Sveticheto, Gorna crkva, Dolna crkva, Gorna maala, Dolna maala, Gjupska maala, Pitachot, Osten, Pod osoo, Temni lak, Kupo, Chezmeto, Bachorniche, Kuleto, Ostenec, Padinata, Kosachki orev, Vo slivata, Georgova glava, Oshchimskoto, Ramna plocha, Sredni reki, I planinite: Maznior, Djembra, Kokoshka, Golinata, Bigla, Pelior, I Preol.
|
