MACEDONIA FOR THE MACEDONIANS

OBRAKjANJE: OMO "Ilinden" - PIRIN do intelektualcite vo Republika Makedonija koi se so bugarska etnichka samosvest

AVTENTIChNATA MAKEDONSKA SREDNOVEKOVNA ISTORIJA

Dragi sonarodnici,

Edna bolka shto krvari ne' tera da se obratime kon Vas, intelektualcite vo R. Makedonija shto ste so bugarska samosvest. Edinstvenata cel i zhelba na ova nashe obrakjanje e da Vi pomogneme da ja sfatite Vashata etnogenetska zabluda.

Nie koishto zhiveeme vo shovinistichkite drzhavi na Bugarite i na Grcite namesto poddrshka i pomosh od Vasha strana, vo borbata nasha za gradenje na nacionalna svest kaj nashiot narod, naiduvame na Vashite udiranja, a vo odnos na koi nie se vozdrzhuvame da iskazheme reakcii branejkji go Vashiot ugled na intelektualci. Nie ne znaeme na koi generacii im pripagjate site Vie i vo koi visokoobrazovni ustanovi ste go dobile svoeto obrazovanie, megjutoa ochigledno e deka ne ja poznavate makedonskata srednovekovna istorija i pokonkretno periodot od 869 do 972 godina. A vo ovoj ednovekoven period se sluchuvaat nastani koi denes ni dozvoluvaat da ja doznaeme vistinata - deka nemame nishto zaednichko so bugarskiot etnikum i deka sme nacija shto se formirala od avtohtonoto makedonsko naselenie i Slovenite koi se naselile vo 5-7 vek.

Veruvame deka Vie iskreno sakate da ja nauchite vistinata za Vasheto etnichko poteklo i poradi toa kje se obideme da gi spomneme onie istoriski fakti od nashata srednovekovna istorija koishto kje vi pomognat samite za sebe da si go objasnite toj "vrel" problem.

Svesni sme deka vo edno takvo obrakjanje ne mozhat da se analiziraat site dokumenti od eden stogodishen period, taka shto kje go iskoristime metodot od minatoto, t.e. so postavuvanje na prashanja.

1. Ne samo od vizantiskite izvori, tuku i od sovremenite arheoloshki prouchuvanja vo Bugarija e opshtopoznato deka Bugarite na Esperih (Asparuh) se naselile i zhiveele vo oblasta Dolna Mizija/deneshna Severoistochna Bugarija/ i deka ushte vo 681 g. napravile celosno etnichko chistenje nad starosedelcite Traki i Sloveni. Ednite bile proterani na jug (Severite), dodeka drugi shest pleminja bile progoneti na zapad od rekite Jantra i Timok. Kako Vie denes zamisluvate: Na koj nachin nastanala hipotetichkata "slovenizacija" na Bugarite so ogled na opishanoto teritorijalno razdeluvanje na dvata naroda?

2. Dali Vie im veruvate na bugarskite sugeriranja deka vo Makedonija se doselile Bugarite na Kuber koi doshle od avaro-bugarskiot haganat, i koga sevo ova se negira ne od nekoj drug, tuku od sledbenikot na Esperih - Tervel, koj slichno na srednovekoven huligan go oskvernavil trakiskiot konjanik vo blizina na Madar, ispishuvajkji go na karpata sledniot tekst: "Na imperatorot so otsechen nos ne mu poveruvaa moite chichkovci od Solunsko, pa si zaminaa vo Kisiniite...V", t.e. vo Centralna Azija, kade shto bila nivnata pratatkovina. (B'lgarskata drzhavnost v aktove i dokumenti, 1981, s. 19).

3. Vo 767 g. na baranje na Vizantija, Bugarite go uapsile i im go predale knezot na nivnite vazalni Severi - na ime Slavun. Vo 821 g. hanot Omurtag, protiv voljata na imperatorot Mihail II, navlegol so negovite vojski vo Trakija i vo Jugostichna Makedonija, pomagajkji vo apsenjeto na Toma Slovenot. Kon vostanieto na istiot Toma Slovenot se prikluchile site zapadni zemji - Trachani, Makedonci i Sloveni. Vo 822 g. hanot Omurtag go postavil sledniot natpis: "Kan juvigi Omurtag e od Boga vladetel na zemjata kajshto se rodil. Zhiveejkji vo logorot vo Pliska toj napravi aul na Ticha i ja premesti svojata vojska protiv Grcite i Slovenite" (Tamu e 20). Vo 836 g. Slovenite od juzhnite Rodopi i od Solunsko (Smoleni Rihnini) go iskoristile vleguvanjeto na vizantiskite vojski vo vojna so Arabite vo Mala Azija i pokrenale vostanie. Navodno od prichina da i' pomogne na Imperijata, a vsushnsot poradi zhelbi za pljachkosuvanje i izleguvanje na Belomorieto, hanot

Presijan "go isprati kavhanot Isbul davajkji mu vojska i ichirgu boil i kana boil kolov'r i kavhanot (otide) protiv Smolenite..." i go onevozmozhil vostanieto. Vo zhititeto na Grigorij Dekapolit ovie nastani se opishani so dve rechenici. "Po nekolku dena (od zaminuvanjeto na vizantiskite vojski) bila pokrenata buna od strana na upravitelot na istata Slavinija". "Krvavi potoci potekoa kako reka i celata okolina bila zapalena i opustoshena" /HIB, t.I, s. 113/.

Vo 853 g. hanot Goboris (Boris) pobaral so ultimatum od imperatorkata Teodora da mu otstapi dobrovolno izlez na Beloto More. I bidejkji taa odbila, toj navlegol so svojata vojska i dostignal do Solunsko. Odnovo potekle reki od krv.

Spored Vas, gospoda intelektualci od Republika Makedonija, dali site tie nastani pomognale za pretvoranjeto na Makedonci i Sloveni vo Bugari, ili se' povekje gi zaostruvale odnosite megju niv?

Vo 869 godina za da go natera Goboris da go izneveri i Rim, Vizantija dobrovolno i' ja otstapila na Bugarija Severna Makedonija i tesen koridor od deneshna Albanija i na toj nachin Bugarija dobila izlez na Jadranskoto More. Vleguvanjeto na Bugarite vo Severna Makedonija vo 869 godina e spomnato vo vizantiski i zapadni hroniki, a isto taka i vo niza domashni izvori. Na primer, Anastasij Bibliotekar, koj vo istata godina prisustvuval vo Carigrad vo uloga na sekretar na papata Adrijan II. Spored nashi makedonski izvori, koga bila otstapena Severna Makedonija, a taa bila "carstvo", odnosno avtonomno knezhestvo vo ramkite na Vizantija, ova carstvo Goboris "go primil na rekata Bregalnica", t.e. ovde se odrzhala ceremonijata na predavanjeto na Severna Makedonija. Vo drug makedonski izvor ("Tolkuvanie Danailovo") ovie nastani se raskazhani so edna rechenica: Kje vostane Mihail kagan na Bugarite. Dadenoto nemu carstvo go primi ne so vojna" (Stara b'lgarska literatura, t.III, str. 69).

Kako Vie mislite, gospoda intelektualci, dali narodot od Severna Makedonija se soglasil so gubenjeto na svojata avtonomoja ili chekal zgoden moment da se oslobodi?

4. Spored soopshtenie na Skilica - Kedrin, koga Goboris ja dobil Severna Makedonija, vetil "da gi obedini dvata naroda". (GIBI, t. VI, str. 239/). Neli e ubedlivo ova soopshtenie deka vo 869 godina sme bile narod koj bil odvoen od Bugarite?

5. Vo pismo do ovoj poznat od Tripoli, Joan Kamenijat, koj bil uapsen od Arabite vo 904 godina vo Solun, ja opishuva okolinata na svojot roden grad: "Toj grad e moshne prochuen so svoite zhiteli i so se' ona so koe eden grad se gordee. Vo sredinata na ova pole ima nekoi razdeleni naseleni mesta. Del od niv plakjaat danok na gradot (Solun). Ovie se t.n. Dragoviti i Sagudati; drugi naselbi mu plakjaat danok na sosedniot skitski narod chija granica se naogja vo blizina" (GIBI, t. V, str. 22). Od obete soopshtenija (na Skilica-Kedrin i na Joan Kamenijat) se gleda deka vo 904 g. Makedoncite bile narod razlichen od skitskiot, odnosno od Bugarite. Spored Vas, koga i kako potoa nie, etnichkite Makedonci i Sloveni, sme stanale Bugari?

6. So prashanje broj 3 nie prashavme dali naselenieto od Severna Makedonija go zaboravilo svoeto carstvo i nacionalnosta svoja ili ochekuvalo zgoden moment da se oslobodi. Spored soopshtenieto na vizantiskiot imperator Roman Lakapin vo 924 g. 25.000 lugje od nasheto naselenie prebegale vo Vizantija i pokonkretno vo Tesalija i Epir. Spored Vas, kakva bila celta na ova vostanie shto izbuvnalo voedno so vostanieto na Srbite?

7. Kako Vie go tolkuvate faktot shto vo svojot pamflet "Za bukvite" Crnorizec Hrabar zboruva samo za slovenski narod, za slovenska azbuka i slovenski knigi i prosvetiteli, ne spomnuvajkji nishto za Bugarite. Istoto go pravi i Klimentoviot uchenik shto go napishal negovoto zhitie, a i toa na Naum Agiografot na Kliment i Naum, kakov sebe si se smetal shtom gi ignoriral Bugarite?

8. Bugarite bile pokrsteni vo 864/865 godina. Megjutoa, spored Prostranoto zhitie na Kliment "Pokrstuvanjeto na ovoj narod se sluchilo vo 637/869 g. od sozdavanjeto na svetot". Vo prviot ruski letopis "Povest vremennih let" od istata godina e odbelezhano koj narod go imal predvid Klimentoviot uchenik i ist li bil toj narod so Bugarite? Zoshto e posochena godinata 869?

9. Vo najstaroto zhitie na Naum e recheno deka devolskiot episkop Marko "bil chetvrti episkop na slovenski jazik". Koi markovi pethodnici gi imal predvid uchenikot na Kliment, ako se smeta deka do ovoj period vo Pliska i Preslav dejstvuvale episkopite Stefan, Grimuald, Georgi, Josif, Leontij, a pak ako dodademe Konstatin Preslavski i Kliment, Marko bi bil 9. po red?

10. Koga i zoshto spored Vas, ischeznuva glagolicata? Kakvi se opshtestveno-politichkite okolnosti koishto go sozdale nejzinoto otstranuvanje, koga znaeme deka kirilicata e rechisi chisto grchka, a Bugarite mrazele se' shto bilo grchko?

11. Vo Severoistochna Bugarija, vo manastirot "Pantelejmon" vo okolinata na Preslav, po zaminuvanjeto na Naum vo 894 g. rabotat moravchanecot Konstantin, narechen preslavski i Joan Egzarh. No, po proglasuvanjeto na Simeon za car vo 915 g. ovie prosvetiteli ischeznuvaat bez da ostavat svoi uchenici i sledbenici. Zoshto? Osven toa, so ischeznuvanjeto na glagolicata, slovenskata knizhnina preku Stara Planina ischeznuva za period od celi 4 veka (358 g.) i se pojavuva edvaj vo 1273 g. koga izleguva Trnovskoto Evangelie. Vo toa vreme vo Makedonija prosvetitelite prodolzhuvaat da sozdavaat, megjutoa vekje anonimno, na dve azbuki - glagolicata i sozdadenata od Kliment, kojashto nie ja narekuvame "klimentica". Kako kje go objasnite ischeznuvanjeto na slovenskata kniga od drugata strana na Stara Planina, paralelno so hipotezata deka vo Bugarija slovenskiot jazik i pismenosta bile vovedeni kako oficijalni vo drzhavata?

12. Vo 972 g. Joan Cimishij so svojot sojuznik ja unishtuva bugarskata drzhava i patrijarshija. Zoshto go ostavi knezot David spokojno da vladee ne samo so chisto makedonskite teritorii, tuku i so site dotogashni bugarski zemji zapadno od Rodopite od koritoto na rekata Iskar, vkluchitelno Dakija, Srbija i Panonija? Zoshto od 968 do 976 g. Vizantija zhivee vo mir i dobri sosedski odnosi so novata severnomakedonska drzhava i ne prezema nikakvi neprijatelski potezi protiv nea. Kjto vsushnost se sluchuva vo 976 g?

13. Dali Vie ste srekjavale dokumenti pred 970 godina vo koi naselenieto od Severna Makedonija bilo narekuvano Bugari, a teritorijata - Bugarija, zashto nie ne sme srekjavale vakvi dokumenti. Dokolku nemate videno takvi dokumenti, objasnete ni koga i zoshto pochnuvaat da ne' narekuvaat Bugari, a zemjata nasha Bugarija!

14. Severna Makedonija e osvoena od Bugarija od 869 do 968 g. i podocna od 1230 do 1261 g. vkupno 130 godini. Spored faktot deka vo Makedonija ne zhiveelo bugarsko naselenie, a postoele samo garnizoni na tvrdinite, dali toj istoriski kratok period bil dovolen, duri i prisilno nie da staneme Bugari ne samo po ime, a i po opshtestveno-ekonomski odnosi, t.e. od slobodni Filipovi Makedonci shto poseduvale privatna sopstvenost, da se pretvorime vo nomadi bez imot - so kaftani, so chalmi i shalvari, bez sopstvena zemja, bidejkji kaj niv (kaj Bugarite) zemjata mu pripagjala na hanot?

15. Juzhna (Egejska) Makedonija Bugarite ja osvojuvaat soodvetno: pri hanot Presijan (2 godini od 836 do 838 g). pri Simeon (23 godini - od 904 do 927 g.) i pri Ivan Asen II (10 godini od 1230 do 1241 g), ili vkupno 35 godini. Dali e dovolen ovoj mal istoriski period da gi natera egejskite Makedonci da go zaboravat svoeto entichko poteklo i svoeto avtonomno knezhevstvo? Znaete li kakov status imala Severna Makedonija za vreme na kratkoto bugarsko vladeeenje? Ushte kon krajot na minatiot vek golemiot istorichar od Trakija, Marin Drinov, konstatira: "Postoenjeto na oblasti, polunezavisni od Bugarija, vo jugozapadnite delovi na bugarskoto carstvo se potvrduva i od nachinot po koj bile pripojuvani tie zemji kon bugarskoto carstvo. Tie se pripoeni ne po patot na osvojuvanjeto, tuku vo rezultat na pregovori. Za poslednata okolnost aludiraat Vizantijcite" (Drinov, Sichinija, t. I, str. 454). I ushte: "Plemeto Moavci (vo podrachjeto na Nish), odamna potchineti od Bugarite, vo X vek se' ushte se upravuvalo od svoi knezovi so koishto vizantiskata vlada bila povrzana" (Tam). Tolkuvajkji gi ovie podatoci, razbirate kakov status imala Severna Makedonija od 869 do 968 godina.

16. Nema nikakvo somnevanje, dragi sonarodnici, deka Vie i veruvate na izmislenata teza deka Sperihovite Bugari bile slovenizirani zatoa shto bile samo edna orda od 150-300 iljadi lugje. Istoriskite izvori voopshto ne ukazhuvaat na takva rabota, zashto ne bile registrirani meshani brakovi, nitu pak vo bugarskite voeno-administrativni i diplomatski institucii bilo registrirano nekoe slovensko ili slovenizirano ime. I nasproti toa, uslovno da prifatime deka imaginarniot proces na slovenizacija nastanal koga eden del od Bugarite bile dakizirani vo rezultat na meshanite brakovi so Daki. Pri postoenjeto na 150-300 iljadi Bugari i povekje od 10-12 milioni Traki, Daki, Sloveni, Srbi, Panonci i Makedonci, mozhete li da presmetate kolkav procent "bugarska" krv teche denes vo zhilite Vashi? Toj procent e somnitelno dali e nad 0,1. Togash spored bioloshkite zakoni, nie so kakvo ime treba denes da se narekuvame: Makedonci ili Bugari? I na ova prashanje odgovor dava gorenavedeniot M. Dringov: "Nie go prifakjame Kjafarikovoto mislenje deka tie (Bugarite) bile od chudsko ili finsko (maxarsko) poteklo. Pritoa brzame da odbelezhime deka nas moshne malku ne' interesira potekloto na ovie Bugari zatoa shto ova prashanje nema mesto vo istorijata na nashiot narod, koj ne e nivni potomok i nema nishto zaednichko so niv osven imeto, koeshto toj sluchajno go primi od niv" (Drinov, p.s., str. 32).

17. Poslednoto prashanje otvora i ushte edno: kakov jazik govorime denes nie Makedoncite shtom vo nego nema nitu eden Sperihov zbor?

18. Teshko kje bide za Vas, dragi sonarodnici, duri da poveruvate na eden istaknat bugarski istorichar deka nie nemame so Bugarite nishto zaednichko i zatoa kje napomeneme shto mislat vo odnos na ova prashanje samite potomci na Esperih, od koi onoj del shto opstanal i deneska zhivee vo Dolna Mizija (Severoistochna Bugarija) i kojshto lokalnoto trako-slovensko naselenie go narekuva Gagauzi. Gagauzite zboruvaat na svojot turski jazik podmeshan so turski zborovi, megjutoa znaat i grchki jazik shto im ostanal od vremeto koga vo Bugarija oficijalen jazik bil grchkiot. I obrnete vnimanie, tie se hristijani, neli ushte od Gobor bea pokrsteni, a vizantiskoto vladeenje go beshe nametnalo hristijanstvoto kako nivna sopstvena religija. Tie Gagauzi, t.e. Bugari, dragi sonarodnici, nas ne ne' priznavaat za nivni sonarodnici. Vo taa vrska kje go spomeneme sekjavanjeto na eden drug golem "Bugarin" od Vidin -Stefan Mladenov, jazichar i poliglot koj zboruval okolu 20 jazici. Toj kazhuva: "Za vreme na Balkanskata vojna, vo maj 1913 godina, patuvav kako oficer rezervist zaedno so drugi oficeri od razni voeni trupi i site ostanavme moshne iznenadeni koga eden od nashite sopatnici se obrati kon site, pa izvikna: "Kakvi Bugari ste Vie? Vie ne ste nikakvi Bugari! Jas sum Bugarin, a vie ste Sloveni!" Izleze deka chovekot shto zboruvashe taka beshe od gagausko poteklo, so onie tipichni crti za koi zboruva i Irechek, i so edno potcenuvachko chuvstvo kon onaa slovenska tolpa shto se otkazhala od sopstvenoto svoe poteklo, stavajkji si go tugjoto slavno ime - Bugari". (B'lgarska istoricheska biblioteka, 1931, kn.1.str. 134).

Po takvo zhestoko obvinenie vo prisvojuvanje na tugjo ime, ne li se chuvstvuvate nezgodno da go nosite, dragi sonarodnici? Ne e li podobro da se narekuvame so nasheto avtohtono ime Makedonci, so koeshto ne' narekuvaat i Srbite i Albancite, i Slovencite i Hrvatite, i najvazhnoto - shirokite narodni sloevi vo Bugarija koishto ni velat vo ochi: "Abe, Bugari, Bugari, ama ne ste bash Bugari"!

Ako Vie, dragi sonarodnici, ja chuvstvuvate vistinskata uloga na Bugarite vo gorchlivata sudbina na nashiot narod, ne samo vo Sredniot vek, tuku i vo 1912 g. koga odnapred im sugeriraa na Srbite i na Grcite da ne' delat, i koga vo 1927 g. potpishaa so Grcija spogodbata "Mollov-Kafandaris" koja pridonese za progonuvanjeto na desetici iljadi nashi sonarodnici od Juzhna Makedonija, nemashe denes da go narushuvate etnichkoto edinstvo na celokupniot makedonski narod. Nam ni e jasno deka e mnogu teshko za eden intelektualec da napravi publichno presvrt vo svoeto nacionalno chuvstvo, megjutoa ako ste chesni lugje shto ja baraat samo vistinata, kje go storite toa tivko barem menuvajkji ja tematikata na Vashite pishani izdanija.

Nie cvrsto veruvame vo Vas i vo Vasheto intelektualno dostoinstvo i so nestrplivost kje gi ochekuvame prvite signali deka ste trgnale po nov pat.

Od imeto na Makedoncite vo Republika Bugarija

Pretsedatel na OMO "Ilinden" - PIRIN

Ivan Singartijski